Suverenost BiH pod pritiskom sosedov pred očmi ZN

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Pred očmi celega sveta, na odru Varnostnega sveta Združenih narodov, so predstavniki Hrvaške in Srbije še enkrat pokazali tisto, kar v BiH že dolgo vemo – da sosedje nikoli niso opustili ambicije, da sodelujejo pri oblikovanju notranjih odnosov v naši državi.

V svojem nagovoru je Željko Komšić jasno dejal, da je prepričan, da se bodo dejavnosti, katerih cilj je odcepitev dela BiH, še nadaljevale.

Pod pretvezo podpore podaljšanju mandata misije EUFOR Althea sta tako Hrvoje Ćurić Hrvatinić kot Radomir Ilić v svojih govorih dejansko jasno artikulirala stališča, ki globoko posegajo v suverenost BiH.

Hrvaški diplomat je ponovno, z že ustaljenim jezikom, problem BiH zreduciral na „nejednakopravnost konstitutivnih narodov“, s pozivom k spremembam volilnega zakona – s čimer Hrvaška že vrsto let pod krinko skrbi za Hrvate v BiH poskuša institucionalizirati etnični princip kot merilo demokracije. Pri tem jima je do sedaj precej pomagal odhajajoči Christian Schmidt, visoki predstavnik v BiH.

Na drugi strani je srbski veleposlanik Radomir Ilić ponovil dobro znana stališča Beograda – nominalno spoštovanje ozemeljske celovitosti BiH, ob odprti kritiki visokega predstavnika Christiana Schmidta in njegovih odločitev. Njegov govor je pravzaprav neposredna politična podpora politiki Milorada Dodika, ki že vrsto let ruši ustavni red države in grozi z njenim razpadom.

Skupno obema je, da se pretvarjata, da sta dobronamerna.

Hrvaška skozi skrb za „legitimne predstavnike“, z vmešanimi elementi hvalisanja o humanitarni pomoči BiH, Srbija skozi „zaščito Daytona“ – obe nastopata, kot da BiH ni suverena država, temveč ozemlje, katerega notranje razmere se rešujejo na relaciji Zagreb–Beograd.

In to pred očmi sveta.

Dvorana ZN, v kateri bi se morala potrditi mednarodna garancija miru in stabilnosti v BiH, se je spremenila v prostor za diplomatsko demonstracijo tistih, ki so v devetdesetih v tej isti državi pustili najgloblje rane.

Na žalost, medtem ko sosedje oblikujejo narative o „konstitutivnosti“ in „entitetih“, iz BiH nikakor ne udarijo z roko po mizi in jih ne opomnijo, da je država – država vseh njenih državljanov, ne pa politični eksperiment Zagreba in Beograda. Zlatko Lagumdžija je odgovoril srbskemu predstavniku in pripomnil, da je spodbijanje legitimnosti Komšića v tej instituciji neprimerno.

Ob spoštovanju, štetje krvnih zrnc volivcev ali njihove veroizpovedi ni samo proti Daytonskemu sporazumu ali človekovim pravicam, temveč je v nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih temelji ta institucija, bo upravičeno dejal Lagumdžija.

A prav to se pričakuje tudi znotraj Bosne in Hercegovine, da enkrat vsi skupaj rečemo – DOVOLJ JE!