Pred Islamskim centrom v Rijeki odkrit Cvet Srebrenice

(Patria) - Pred Islamskim centrom v Rijeki je bil odkrit spomenik Cvet Srebrenice, znak spomina na ljudi, ki so bili žrtve genocida v Srebrenici. Pri spomeniku je po molitvi svojo sporočilo v prisotnosti številnih zbranih, posredoval mufti dr. Aziz Hasanović.

– Veseli me, da imamo v Rijeki tak simbol, ki nas vse opominja in opozarja, da se ne smemo utruditi pri spodbujanju univerzalnih vrednot miru, ljubezni in skupnosti. Naj bodo žrtve, ki jih simbolizira Cvet Srebrenice, vsem nam navdih, sporočilo, da mir ni vse, a da je vse brez miru nič, ter da mladim prenašamo ljubezen, ne sovraštva, resnico, ne laži.

To je pričevanje o času in narodu, ki je doživel genocid na očeh vsega človeštva, narodu, ki je danes v očeh celotne svetovne javnosti – saj smo s sprejetjem resolucije o genocidu v Srebrenici dosegli, da se bo o tem učilo tudi v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vse z namenom preprečevanja genocida, kjerkoli po svetu.

Žalostno je, da se nismo veliko naučili iz holokavsta, nismo se veliko naučili niti iz drugih genocidov. In zdaj se nekje genocid izvaja, in zdaj, ko obeležujemo tisto, kar se je v Srebrenici zgodilo pred 29 leti, smo priča istim scenarijem.

Vsi razumni ljudje morajo dvigniti svoj glas in reči: dovolj tega, naučimo se kaj iz zgodovine in našim otrokom in mladim pustimo mir, je za naš časnik dejal mufti Hasanović.

Za izjavo smo prosili tudi reškega nadškofa Mata Uzinića, ki je skupaj z muftijem Hasanovićem in mnogimi drugimi odkril spomenik Cvet Srebrenice. Nadškof Uzinić je nedavno obiskal Srebrenico in se vrnil pretresen.

– Srebrenica je sporočilo o nečem, kar se je zgodilo in zaradi česar bi se vsi morali sramovati, ker – to so naredili ljudje drugim ljudem. Kot ljudje bi se morali sramovati ljudi, ki so to storili, a kot ljudje ne smemo pozabiti – vse to je zato, da je zgodovina resnično učiteljica življenja.

Na žalost se tudi v tem trenutku to nekje ponavlja in zato je pomembno, da Srebrenica ni samo v Srebrenici kot spomin, ampak da je tudi v Rijeki, da je tudi drugod, kar je z izglasovano resolucijo o Srebrenici na nek način omogočeno, je med drugim dejal nadškof Uzinić.

Odkrivanju spomenika je predhodila okrogla miza z naslovom »Od pričevanja do resolucije«, na kateri so priložnostno spregovorili mufti Hasanović, nadškof Uzinić, veleposlanica BiH v na Hrvaškem Elma Kovačević-Bajtal, izaslanik predsednika hrvaškega sabora Armin Hodžić ter v imenu PGŽ in župana pročelnica Ermina Duraj.

Na okrogli mizi so predstavljene tri knjige, ki ohranjajo spomin na Srebrenico, knjige pričevanj in dokumentov, katerih avtorji so bili priče tistega časa. Gre za knjige »Tisto, kar ostane« in »Mati Hatidža«, avtorice Esnefe Smajlović-Muhić ter knjigo Ibrahima Bećirovića »Genocid v Srebrenici v pravnomočno sodnih odločbah«.

(Novilist.hr)