ZADNJA OBRAMBNA LINIJA Pro-bosanska stran ne sme pristati na Murphyjev in Schmidtov načrt za državno premoženje, država Bosna mora biti edini lastnik!

Piše: Rasim Belko

---

Malo kdo je verjel, da bo resolucija Evropskega parlamenta o konsociativnem federalizmu v BiH, sprejeta 15. februarja 2017, operativno zaživela šest let pozneje v homogeni diplomatski partituri v troje ZDA - Velika Britanija - EU.

Toda po dvojnem vsiljevanju volilnih pravil kot uvodu v končno rešitev tega vprašanja v skladu z interesi Hrvaške smo očitno vstopili v fazo, ko je treba tudi vprašanje državnega premoženja rešiti po enakem modelu. Se pravi, po interesih Srbije in Hrvaške. Interesi pa so jasni, Bosna in Hercegovina kot skupnost držav. Vse ostalo bo lažja pot delitve.

Začetni akt uresničevanja resolucije o konsociativnem federalizmu BiH, ki je bila sprejeta v času, ko so Evropo vodili pučisti, konservativci in demokrščani, je bila namestitev demokrščanskega desničarja Christiana Schmidta na položaj visokega predstavnika v BiH. Angela Merkel in njeni partnerji so vedeli, da se izvedba zadnjega načrta za delitev Bosne lahko uresniči le z mesta vodje urada visokega predstavnika (OHR).

Zato je Schmidtova pot v BiH vodila preko Dubrovnika in Andreja Plenkovića, vse ostalo je nočna mora za državo BiH. Kajti od prihoda desničarja Schmidta v Bosni in Hercegovini so ustava in demokratična pravila odložena, veljajo le argumenti močnejšega, pooblaščenega z bonskimi pravili, da vsiljuje tisto, kar je resolucija o federalizmu začrtala.

Začrtala pa je, da bo federalizem načelo, ki naj se ga upošteva pri pogovorih o prihodnji ureditvi BiH. In tu na oder stopijo partnerji evropskih demokrščanov in konservativcev na mednarodni sceni.

Ambasada Združenih držav Amerike je učinkovito porabila čas za odgovore in sporočila separatistu Miloradu Dodiku, medtem ko je čakala, da se stvari uredijo in razvoj situacije obrne v smeri federalizacije. Danes so sporočila redkejša in bolj bleda, toda veleposlanik Michael Murphy in sama ambasada sporočata, da država Bosna in Hercegovina ni nujno lastnica vsega. Kajti, kako boš delil državo, ki je lastnica svojega ozemlja.

Zato so se tudi domislili ustanovitve skupine strokovnjakov za državno premoženje, ki naj bi po vsem sodeč pospešila zgodbo o delitvi ozemlja in zaključila predlog iz resolucije.

V tem kontekstu je treba gledati tudi današnje sporočilo Murphyja, izrečeno v televizijskem programu: "Če obstaja premoženje, ki ga ne potrebujete, ga vam ni treba obdržati in država ga lahko prenese na drugega lastnika: občino, kanton, celo entiteto.".

Čeprav se na prvi pogled zdi kot morda sprejemljiv kompromis, je sporočilo ameriškega veleposlanika v resnici globoko skrita delitev države Bosne in Hercegovine. Kajti vprašanje državnega premoženja ni postavljeno zaradi potrebe po tem premoženju, temveč zaradi dejstva, da je bil zaradi njega vodena vojna. Vojna, ki naj bi razdelila Bosno in Hercegovino. Torej, sploh ni vprašanje, ali bodo nižji administrativni aranžmaji dobili kaj iz državnega premoženja v uporabo, pomembno je, da bo le-to v celoti vpisano na državo Bosno in Hercegovino kot edinega lastnika.

In po tem postaviti piko, vprašanje uporabe pa rešiti z odločitvami državnih organov. Torej, vprašanje državnega premoženja je zelo preprosto, morda celo najpreprostejše vprašanje. Le očitno je problem, da si partitura v troje ZDA - Velika Britanija - EU ne želijo, da bi Bosna in Hercegovina ohranila teritorialno celovitost, oziroma lastništvo nad svojim ozemljem. V tem primeru bi bilo onemogočeno vsako nadaljnje razkosanje Bosne razen z novimi oboroženimi silami.

Razloga, zakaj to vprašanje še vedno tli v grmovju kot najbolj nevarna zver in preži na usodo Bosne, ni treba iskati v notranjih odnosih. Kajti ti notranji odnosi so opredeljeni z mirovnim sporazumom in ustavo kot delom tega sporazuma. Mirovni sporazum pa je kompromis vojskujočih se strani. Torej, zelo jasno je, da vojskujoče se sile - tiste, ki so branile enotnost in teritorialno celovitost BiH, in sile, ki so hotele njeno disolucijo - nikoli ne bodo dosegle dogovora o tem vprašanju.

V tem primeru je upravičeno vprašanje, katero mednarodno pravo branijo Američani, njihova letala v nizkem letu, Britanci in Evropejci, če dovolijo, da Bosni in Hercegovini tri desetletja po agresiji ni omogočeno lastništvo nad njenim premoženjem - ozemljem.

In tu ni kompromisa. In da, spet bomo vojskovali, kajti delitev Bosne in Hercegovine, tudi preko strokovnih skupin desničarja Schmidta, pomeni naš izginotje. Nismo se pa naučili predati brez poskusa, da se branimo.

Vendar ni dvoma, da partitura v troje ZDA - Velika Britanija - EU ne bo nadaljevala s poskusi razkosanja ozemlja BiH. In to po modelu nekaj entitetam (beri Dodiku), nekaj kantonom (beri Čoviću), kar ostane pa za zadnji rezervat v mednarodnem redu (beri Bošnjakom, Bosancem, ostalim).

Zato je jasno, da probosanski politični spekter NE SME sprejeti rešitve Schmidtove "skrivne" strokovne skupine ali vsiljevanja samega Schmidta. Kajti državno premoženje ni rdeča črta, je LINIJA OBRANE in tu ni pogajanj. Bosna in Hercegovina je v trenutku agresije bila mednarodno priznana država, danes je mednarodno priznana, suverena in MORA ostati celovita država.

Gospodje Murphy in Schmidt, tokrat vam bodo Bošnjaki, Bosanci in Hercegovci morali reči NE. In to NE delitvi Bosne in Hercegovine, kar pomeni tudi NE rezervatu za Bošnjake.

Ne pristajamo biti Indijanci, gospodje Američani, Britanci, Evropejci! In tudi ne bojimo se nadzvočnih bombnikov v nizkem preletu!