GRADIVO SE MU ZMEŠALO Konaković vdor srbske policije pravdal s sporazumom, ki to prepoveduje!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Elmedin Konaković, minister za zunanje zadeve BiH, je do sedaj neštetokrat dokazal, da tisto, o čemer govori, nima prav veliko stičnih točk z realnostjo, najnovejši nastop, s katerim želi pojasniti, da sta Bakir Izetbegović in Željko Komšić parafirala širok pas možnega sodelovanja med MUP RS in MUP Srbije ter tako omogočila, da MUP Srbije rovari po BiH, kadar koli želi in kadar se dogovori z MUP RS, je dokaz, da ima Konaković večji problem z opozicijo kot s hudimi napadi Srbije na BiH.

Pri tem sploh ne bere, kaj piše v Sporazumu, ki je bil parafiran leta 2010, kjer je jasno navedeno, da je mejna policija BiH pristojni organ za tujo stran BiH.

Pravzaprav je Konaković v svojem Facebook statusu govoril o Sporazumu med Svetom ministrov BiH in Vlado Republike Srbije o policijskem sodelovanju, s ciljem s sebe in sedanje oblasti sneti odgovornost, ki so sprejele novo normalnost in ki ne vidijo nič spornega v tem, da policija Srbije patruljira po ulicah Bosne in Hercegovine, natančneje Republike srbske, na podlagi odločitev vsesrbskega zbora. Kajti načrtovana pošiljka policije Srbije se ne bi smela izvesti na podlagi Sporazuma, ki ga omenja Konaković in ga ni prebral.
Preprosto se je oprl izključno na podpise, želja, da pokaže, kako sta SDA in DF omogočila takšno dejanje, pa jasno kaže, da bi se Konaković zlahka razumel z Vučićem, Dačićem in Dodikom, le da ni Izetbegovića in Komšića (!?).

Predsedstvo BiH je dalo soglasje septembra 2010, ko sta bila v Predsedstvu poleg Željka Komšića še Haris Silajdžić. Bakir Izetbegović je v Predsedstvo BiH vstopil novembra 2010. Ta sporazum je ratificiral tudi Denis Bećirović kot takratni član kolegija PSBiH leta 2011.

Vendar pa Sporazum ni sporen, saj nima nobene zveze s tem, kar sta Srbija in RS želeli storiti.

Pristojna mejna policija BiH

V tem sporazumu nikjer ni Republike srbske niti takšnega sodelovanja. To je bil sporazum dveh držav. Sporazum je zelo dober in celo zaželen, zato Konakovićevim očitkom absolutno ni mesta.

Takratnim članom Predsedstva je treba priznati dosežek, saj je bil sklenjen sporazum med dvema državama, medtem ko Trojka dovoli policiji iz Srbije, da se sprehaja po državi BiH, ne da bi se to sploh omenjalo v sporazumu.

Za razliko od Konakovića je minister za obrambo Zukan Helez o tem problemu govoril natančneje in bolj pravilno ter pohvalil odločitev Ivice Dačića, da policije Srbije ne pošljejo v BiH, saj bi v tem primeru zagotovo kršili Splošni okvirni sporazum za mir, tako da bi oboroženi policisti tuje države vstopili na ozemlje in v pravni sistem BiH. Helez bi, kot je dejal, zahteval intervencijo poveljnika EUFOR-ja in predstavnika poveljstva NATO v Sarajevu.

Ni odveč spomniti se, kako je Konaković govoril, da se bo z njihovim prihodom spremenil slabih praks predhodnikov.

Napovedoval je, da bo "trši oreh" v kontekstu pogajanj. Vendar pa je Elmedin Konaković, predsednik Naroda in pravice ter minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine, servilen, kooperativen in pri vsakem napadu na BiH najde opravičilo v "tistih pred njimi", čeprav je vse to daleč od resnice.