Politični kaos: Trojka pod mentorstvom Čovića nadaljuje staro matricno delovanje

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Politični kaos, v katerem živimo vsak dan, potrjujejo voditelji Trojke s svojimi izjavami. In prav oni so na začetku mandata napovedovali nove politične vetrove in kompromise, ki bodo Bosno in Hercegovino popeljali naravnost v Bruselj. Trdili so, da bodo imeli povsem drugačen odnos do SNSD-ja in HDZ-ja kot tisti, ki ga je vodila SDA. Namesto tega je sledil politični pekel.

Danes se ne ve več, kdo dejansko sestavlja oblast na državni ravni. Trojka od januarja trdi, da je SNSD izključila iz koalicije, medtem ko Nermin Nikšić pojasnjuje, da so prenehali sodelovati z Dodikom, ker od tega „ni bilo koristi“ in ker je to „samo povzročalo težave“. Vsakdo, ki spremlja politično realnost, pa ve, da ta izjava nima podlage v resnici.

Očitno so v Trojki dobili navodila, kaj in kako govoriti, mediji pa to brez kančka kritičnega osvrta prenašajo. Čez noč se pozabi, kakšni sestanki so potekali in s kom.

Po tem, ko je Milorad Dodik več let narekoval tempo in pravila igre, je zdaj njegovo vlogo mentorja Trojke prevzel Dragan Čović. Sestanki z Elmedinom Konakovićem in Nerminom Nikšićem, ki so potekali v samo 24 urah, potrjujejo, da HDZ BiH kroji ključne poteze oblasti. Trojka namesto varovanja institucij pristaja na diktate.

Iz HDZ-ja po sestanku v Mostarju prihajajo sporočila o „notranji stabilnosti“ in „močni evropski poti“, vendar praksa kaže nekaj povsem drugega, nadaljevanje blokad, izsiljevanj in oviranja institucij. Dodikova matrica ni izginila – le prenesena je v roke Dragana Čovića, ob asistenci tistih, ki so na volitvah obljubljali spremembe.

Trojka je obljubila, da bo prekinila začarani krog destrukcije, danes pa ga dejansko hrani. Še enkrat se potrjuje, da v tej državi ne vlada volja državljanov, temveč volja političnih mentorjev, katerim je Trojka podrejena.

Živimo dvojno resničnost. Medtem ko Čović in Trojka v javnosti pošiljata sporočila o stabilnosti in evropski poti, minister za obrambo BiH Zukan Helez opozarja na sistemsko diskriminacijo Bošnjakov v državni službi – pod taktirko kadra HDZ-ja.

Če ima Helez prav, potem so sporočila iz Mostarja in Sarajeva le prazne fraze, za katerimi stoji praksa diskriminacije in poglabljanja politične krize.

Ključno vprašanje ostaja, ali so o tem govorili v Mostarju in Sarajevu? Ali pa se o diskriminaciji molči, ko Trojka sedi s svojim novim mentorjem?