Plenković na srečanju z veleposlaniki EU je vztrajal pri 'legitimni zastopanosti' konstitutivnih narodov v BiH

(Patria) - Hrvaški premier Andrej Plenković se je danes udeležil rednega delovnega srečanja z veleposlaniki držav članic EU na Hrvaškem, organiziranega ob predsedovanju Cipra Svetu EU.

Ob tej priložnosti je čestital Cipru in veleposlaniku Andreasu Ignatiou za vložena prizadevanja in prednostne naloge med predsedovanjem Svetu EU ter poudaril pomen sodelovanja držav članic pri soočanju s skupnimi izzivi.

V pogovoru so obravnavali aktualne politične in gospodarske teme na evropski in globalni ravni, vključno z krepitvijo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, energetsko varnostjo, blaženjem posledic kriz, povzročenih z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ter razmerami na jugovzhodu Evrope.

Plenković se je dotaknil uspešnega vrha in poslovnega foruma pobude Tri morja v Dubrovniku, ki sta potrdila strateški pomen krepitve povezljivosti v smeri sever-jug ter interes evropskih in globalnih partnerjev za nadaljnji razvoj prometne, energetske in digitalne infrastrukture v regiji.

Napovedal je tudi vrh skupine MED9, ki bo oktobra v Splitu združil sredozemske članice EU za nadaljnje krepitev sodelovanja in usklajevanja o ključnih evropskih vprašanjih, s posebnim poudarkom na izzivih in prednostnih nalogah južnega evropskega sosedstva.

Glede razmer v sosedstvu se je Plenković posebej dotaknil razmer v Bosni in Hercegovini pred letošnjimi splošnimi volitvami, pri čemer je poudaril „pomen spoštovanja enakopravnosti in legitimne zastopanosti treh konstitutivnih narodov v Predsedstvu in drugih institucijah BiH“.

Glede gospodarskih kazalnikov je Plenković poudaril, da ugoden makroekonomski in fiskalni položaj Hrvaške potrjujejo stabilno gospodarsko rast, naložbeno bonitetno oceno ravni A pri vseh treh vodilnih svetovnih agencijah ter napredek Hrvaške pri pristopu k OECD-ju.

Poudaril je tudi, da vlada nadaljuje z izvajanjem ukrepov, usmerjenih v zaščito državljanov in gospodarstva pred inflacijskimi pritiski, zlasti na področju energetike, ob ohranjanju fiskalne stabilnosti in konkurenčnosti.

Dotaknil se je tudi posojila v višini 1,7 milijarde evrov iz instrumenta SAFE, pri čemer je poudaril, da omogoča močan premik v modernizaciji hrvaške vojske ter nadaljnje krepitev nacionalnih in evropskih obrambnih zmogljivosti v trenutnih geopolitičnih razmerah.