Plenković 'čuva hrbet Čoviću', a do kdaj: Bo ga konfrontacija z ZDA zaradi Južne plinske povezave stala?

Piše: Amra Vrabac

Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je napovedal prihod hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v Mostar 3. junija. To v prevodu pomeni, da bo Plenković ob prvem obisku BiH po ponovni izvolitvi za predsednika vlade RH po volitvah 17. aprila obšel institucije BiH in Sarajevo ter prišel na strankarsko-prijateljski obisk k Čoviću.

Če upoštevamo Čovićevo izjavo, da se njegova zahteva po "legitimnem predstavništvu" razume kot želja po tretjem entitetu in da bo to zagovarjal, za kar je treba spremeniti Ustavo BiH, je Plenkovićev obisk še toliko bolj pomenljiv.

Oktobra bodo v BiH potekale lokalne volitve, Čović pa je napovedal, da se HDZ BiH pripravlja na ohranitev položaja župana Mostarja in da ima stranka 18 glasov v mestnem svetu. S tem bi HDZ BiH izognil koalicijam in bi lahko s svojimi rokami zagotovil župana iz vrst HDZ.

Čović je s svojimi zahtevami po ustanovitvi novega plinskega podjetja s sedežem v Mostarju, ki bi gradilo Južno plinsko povezavo, preko katere bi šel plin iz Hrvaške v BiH, namesto BH-Gasa, razjezil tudi ameriško administracijo. Spomnimo se pisma ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna in stališča Veleposlaništva ZDA, da mora biti nosilec projekta BH-Gas.

"Glede na to, da je ta projekt v jasnem interesu vaše države in regije, vas in druge v vaši vladi spodbujam, da izvedete pritisk na vodjo HDZ BiH Dragana Čovića, da prekine svojo opstrukcijo v zvezi s to zadevo. Čovićevi zahtevki za oblikovanje novega operaterja prenosnega sistema v Federaciji so dvojni, ekonomsko nevzdržni in ogrožajo celoten projekt," je Blinken januarja napisal v pismu vodji diplomacije BiH Elmedinu Konakoviću. Enako pismo je poslal tudi hrvaškemu ministru za zunanje in evropske zadeve Gordanu Grlić Radmanu in sporočil, da bodo veleposlaništva spremljala situacijo.

Vse glasnejše so bile napovedi, da bi Čović zaradi svojega stališča lahko končal pod sankcijami ZDA oziroma na "črni listi". Vendar je imel Čović tudi na to odgovor, saj je Američanom sporočil, da je "angel in da lahko konča samo na kakšni beli listi".

Glede na neuradne informacije je v zaščito Čovića pred ameriško administracijo stopil prav Plenković. To se je zgodilo nekaj mesecev pred volitvami na Hrvaškem, zato je Plenković lobiral, da bi Američani počakali, da volitve minejo. Vendar Čović še vedno ne obupa od novega podjetja, ki bi bilo domnevno v 100-odstotni lasti Vlade FBiH. Kot je slikovito pojasnil, že obstajajo takšni modeli v telekomih, elektropodjetjih in poštnih storitvah. Vendar je Čović pozabil omeniti, da ima HDZ v teh podjetjih absolutni nadzor, ne glede na to, da so v lasti Vlade FBiH, takšen bi bil tudi primer v novem podjetju, ki bi upravljalo plinovod.

Vse močnejši je pritisk HDZ in Čovića, da se spremeni volitev člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda, pri čemer ga podpira tudi Plenković, ki se je ob prejšnjem obisku Sarajeva z uradniki EU izognil srečanju s člani Predsedstva BiH, med katerimi je Željko Komšić.


Po oblikovanju Vlade RH je Plenković dejal, da bo Hrvaška še naprej nudila podporo BiH in bila največji zagovornik njenega vstopa v Evropsko unijo in NATO, ter da bo nadaljevala pomagati hrvaškemu narodu v BiH.

Politični analitik iz Zagreba Davor Đenero ne verjame, da bo prišlo do kakšnih pomembnejših sprememb v odnosih do BiH in Hrvatov kot enega od konstitutivnih narodov.

„Večji vpliv na spremembo politik bi lahko imele prihajajoče predsedniške volitve kot sprememba vlade, še posebej, če upoštevamo, da tako zunanja politika kot njen načrtovalec Plenković ostajata v istih rokah,“ pravi Đenero za Deutsche Welle, ki verjame, da se Plenkovićev prehod v evropske institucije po vsej verjetnosti ne bo zgodil v tem mandatu, kar bi vse moralo ohraniti na enakih osnovah kot do zdaj.