Hrvaška načrt: Z lobiranjem agentke BiH Bavčić in pritožbo želijo razveljaviti sodbo Kovačević!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Odločitev o pritožbi na sodbo 'Kovačević proti BiH' je odvisna od agentke Harise Bavčić, vršilke dolžnosti zastopnice Sveta ministrov Bosne in Hercegovine pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Zaradi pomena same sodbe in njenega vpliva na pot BiH proti Evropski uniji bi bilo potrebno, da Bavčićeva zaprosi za mnenje pristojnega ministrstva ali celo Sveta ministrov BiH.

Dejstvo je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že šestič ugotovilo, da Bosna in Hercegovina krši človekove pravice državljanov v postopku izbire za funkcije v organih oblasti, zato se poraja vprašanje, ali ima pritožba sploh smisel.

Torej, pritožba ne odpravlja dejstva, da BiH krši človekove pravice, interes v pritožbi pa vidita izključno HDZ BiH in Zagreb, ki jima je s to sodbo iz rok izbil 'asa', ki sta ga nameravala potegniti v prihodnjem času, ko je načrtovana nova reforma volilnega zakona BiH. Kajti s to sodbo je zgodba o legitimnem predstavljanju 'mrtva'.

Poleg HDZ BiH je tudi Vlada Hrvaške zelo zainteresirana za volilni zakon BiH (!?), in kljub sodbam trdno vztrajajo pri retrogradnih stališčih, ki vključujejo legitimno predstavljanje. Hrvaški narodni sabor je zaradi sodbe besen, verjetno tudi zaradi dejstva, da lobiranje ni obrodilo sadov, zato zdaj vidijo priložnost, da s pritožbo razveljavijo sodbo Kovačević.

Sodbo je sprejelo senat sedmih sodnikov v naslednji sestavi: Gabriele Kucsko-Stadlmayer (Avstrija), predsednica senata, Tim Eicke (Velika Britanija), Faris Vehabović (Bosna in Hercegovina), Iulia Antoanella Motoc (Romunija), Armen Harutyunyan (Armenija), Ana Maria Guerra Martins (Portugalska) in Anne Louise Bormann (Danska).

Gabriele Kucsko-Stadlmayer je sodnica, ki je izdala ločeno mnenje, in prav s tem mahata HDZ in Hrvaška, kar je mogoče povezati z morebitno vložitevjo pritožbe. O tožbi Kovačevića pa so predstavniki HDZ BiH vedeli, zato so po trditvah naših virov že 17. maja na Islandiji, ko je zasedal Svet Evrope, govorili o tem in lobirali pri sodnikih. Ni dvoma, da je eno ključnih vlog igrala generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.

Kasneje, ko so izvedeli, kakšna je sodba, in še pred uradno objavo, so hrvaški mediji napadli sodnika ESČP Farisa Vehabovića. Tako se je Večernji list, oziroma avtor Zoran Krešić, 6. avgusta 2023. leta ukvarjal z Vehabovićem in pisal o tem, da mu je pred dvema letoma potekel mandat. Imenovali so ga bošnjaški lobist!?

http://www.vecernji.ba/vijesti/prije-dvije-godine-istekao-mandat-bosnjackome-lobistu-i-sucu-vehabovicu-1700382

Pred dvema letoma je potekel mandat bošnjaškemu lobistu in sodniku Vehaboviću - www.vecernji.ba

Vendar pa vse to ni preprečilo sodnikom v Strasbourgu, da v zadnji sodbi 'Kovačević' niso ugotovili, da je trenutni politični sistem etnično zastopanost naredil bolj relevantno od političnih, ekonomskih, socialnih, filozofskih in drugih premislekov ter na ta način okrepil etnične delitve v državi in ​​ogrozil demokratični značaj volitev. Konstitutivni narodi, meni sodišče, očitno uživajo privilegiran položaj v sedanjem sistemu.

Vse to, čeprav trdijo nasprotno, ne zanima Dragana Čovića, zato bo storil vse, da se vloži pritožba, kar bi sodbo pripeljalo pred veliko senat.

Pravilo 73. glasi:

„V skladu s členom 43. Konvencije lahko vsaka stranka v zadevi izjemoma, v roku treh mesecev od dneva izreka sodbe senata, predloži v pisni obliki tajništvu zahtevo, da se zadeva odstopi velikemu senatu. Stranka je dolžna v svoji zahtevi podrobno določiti pomembno vprašanje, ki vpliva na razlago ali uporabo Konvencije ali dodatnih protokolov, ali resno odprto vprašanje splošnega pomena, ki po njenem mnenju zasluži obravnavo velikega senata.

Odbor, sestavljen iz petih sodnikov velikega senata, ustanovljen v skladu s pravilom 24. odstavkom 5., preuči zahtevo samo na podlagi obstoječega spisa zadeve. Zahtevo sprejme samo, če meni, da zadeva res odpira takšno vprašanje ali problem. Odločitev o zavrnitvi zahteve ni treba utemeljiti.

Če odbor sprejme zahtevo, odloči veliki senat o zadevi s sodbo“.

Glede na to, da je hrvaški premier Andrej Plenković odprto priznal, da je lobiral pri visokem predstavniku Christianu Schmidtu za vsiljene rešitve ob volilni noči, ni dvoma, da bo storil vse, da se ta pomembna sodba morebiti razveljavi!

Enako kot Christian Schmidt namerava 13. in 14. septembra organizirati sestanek v Svetu Evrope spet skupaj z generalno sekretarko Sveta Evrope Marijo Pejčinović Burić, da bi se zaščitil pred posledicami prihajajoče sodbe po pritožbi Demokratske fronte zoper njegova vsiljena rešitve.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je julija 2023 zahtevalo izjavo od OHR-ja glede amandmajev Christiana Schmidta na Ustav FBiH.

In ni dvoma, da je vsa naglica HDZ glede sprememb volilnega zakona bila prav zaradi teh pritožb, njihov strah pred sodbami pa je postal resničnost, zato ni dvoma, da bodo v Bruslju, pa tudi na drugih mestih, potegnili vsako vez, da bi z lobiranjem 'kupili' posamezne sodnike v Strasbourgu in tako preprečili sodišču, da nadaljuje z maksimalno resnim sledenjem evropskim pravnim normam, o čemer pričajo sodbe obravnavanih državljanov zoper BiH.