Peking z vojaškimi vajami slabi tajvansko obrambo in preizkuša odzive ter domete Washingtona

Napisal: Armin Sijamić

Vojni v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu zaposlujeta pozornost javnosti po vsem svetu. Ti vojni zaposlujeta tudi pozornost ameriške vojske in uradnikov. "Preobremenjenost" in "prezaposlenost" (overstretch and overcommitment), kot iz ameriških učbenikov o geopolitiki, dajeta priložnost Kitajski, da Tajvanu pokaže moč in še enkrat premakne mejo tistega, kar si upajo storiti.

Od začetka leta imajo odnosi Tajvana in Kitajske novo dinamiko. Po volilni zmagi Lai Ching-tea, zagovornika neodvisnosti in distanciranja od Kitajske, je Peking dobil črno na belem, da so v tem trenutku na odcepljenem kitajskem otoku manjšina tisti, ki se mu želijo podrediti.

/qpost/330053/Izbori-na-Tajvanu-mogli-bi-odrediti-odnose-Washingtona-i-Pekinga

Volitve na Tajvanu bi lahko določile odnose Washingtona in Pekinga

Napisal: Armin SijamićV soboto potekajo predsedniške in parlamentarne volitve na odcepljenem kitajskem otoku, čigar neodvisnost priznava dvomestno število majhnih pacifiških in latinskoameriških držav ter Vatikan. Otok, ki neguje demokratični sistem, od

Nedavni govor Lai Ching-tea je bil povod za tokratno kazanje moči s strani Pekinga. Ob dnevu državnosti Tajvana je, kot so poročale agencije, obljubil, da se bo "upiral aneksiji" otoka in vztrajal, da Peking in Tajpej "nista podrejena drug drugemu".

Ta govor "separatista", kot Peking označuje Lai Ching-tea, je bil označen kot "provokacija", ki vodi ljudstvo Tajvana v "katastrofo". Da bi Peking pokazal, da ima pripravljene sile, ki bodo reagirale, ko se bo ponudila priložnost, je v ponedeljek potekala vojaška vaja z imenom "Joint Sword-2024B", samo štiri dni po omenjenem govoru Lai Ching-tea, tako da je bil Tajvan obkrožen s kitajskimi ladjami, več kot sto kitajskih letalnikov pa je bilo v zraku.

Korak za korakom

Ime vaje veliko pove. Ko je maja Lai Ching-te prevzel funkcijo, je Kitajska izvedla do takrat največje vaje ob obalah Tajvana in jih poimenovala "Joint Sword-2024A", ki so prav tako simulirale obleganje otoka. Po sporočilu kitajske vojske so bile vaje ta teden še bližje otoku, kar je jasno sporočilo oblastem v Tajpeju.

Vaje "preizkušajo skupne operativne sposobnosti enot poveljstva območja", je sporočil Peking. Odvijajo se na "območjih severno, južno in vzhodno od otoka Tajvan", je dejal kapitan Li Xi, tiskovni predstavnik poveljstva vzhodnega območja kitajske vojske. Vaje so "osredotočene na patruljiranje, bojno pripravljenost morje-zrak, blokado ključnih pristanišč in območij", je dejal. Vaje vadijo "napade na pomorske in kopenske cilje".

Glede na agencije je Kitajska pri vajah uporabila letalonosilko Liaoning, vojaške ladje in več kot sto letalnikov različnih tipov. Na devetih lokacijah okoli Tajvana je kitajska vojska izvajala vaje in izstreljevala rakete. Tajvan je najprej sporočil, da je Kitajska uporabila sedemnajst vojnih ladij in 125 vojaških letalnikov, kar je rekordno število za tovrstno vajo. Nato je Tajvan sporočil, da je odkril 25 kitajskih letal, sedem vojnih ladij in štiri druge ladje.



To kitajsko kazanje moči ni samo zaradi govora Lai Ching-tea. Zasedenost Združenih držav Amerike z drugimi vprašanji je priložnost za Kitajsko. Demonstracijo sile pred obalami tesne zaveznice, ki jo je predsednik Joseph Biden zavezal, da jo bo vojaško branil v primeru napada, je uradni Washington pričakal z "opozorilom" in sporočilom, da "spremlja" dejavnosti Pekinga.

Kitajska ni napadla Tajvana, a je še enkrat prekršila tisto, kar velja za neuradno mejo. Peking je spet brez opozorila prestopil (ne)obstojočo mejo, Tajvan pa ni reagiral. Prej je Tajvan na podobne kitajske manevre odgovarjal z dvigom vojske in pošiljanjem letal in ladij na to območje. V ponedeljek se je zgodilo isto, a vojske pod poveljstvom Pekinga nihče ni ustavil.

To "novo normalnost" si Kitajska poskuša vsiliti že vrsto let, po podobnem receptu, kot ko ZDA plujejo ob kitajski obali v "mednarodnih vodah", kar Peking obsodi in se tam ustavi. Vendar s Tajvanom Peking igra bolj drzno, ga postavlja v podrejen položaj in briše vzpostavljene norme.

Spomnimo se dogodkov s konca februarja letos, ko je Kitajska razveljavila tajvanske rdeče črte pri otoku Kinmen. Po tem, ko sta dva kitajska ribiča izgubila življenje v vodah, za katere Tajvan trdi, da so njegove, in ki ležijo ob sami obali Kitajske, je Peking poslal patrulje obalne straže, da bi vzpostavil red, torej da bi pokazal, da Tajpej na tem območju nima suverene oblasti.

/qpost/336051

Peking z novo taktiko grozi, da bo strmoglavil oblast Tajpeja in ogrozil ameriške položaje na Tajvanu

Napisal: Armin SijamićZasedenost Zahoda z Ukrajino in Bližnjim vzhodom je eden od pomembnejših predpogojev, da Kitajska na svojih mejah čuti manjši pritisk Združenih držav Amerike. Medtem ko je bila pozornost sveta usmerjena na druge točke, je Kitajska

Dogodki pri Kinmenu in delovanje obalne straže dobivajo nov pomen po vajah ta teden. Kitajska se na območju Kinmena obnaša, kot da gre za notranje vprašanje, medtem ko bližje Tajvanu uporablja vojno mornarico. Z drugimi besedami, v prvem primeru sporočajo Washingtonu, da se bodo nekatera vprašanja uredila sama od sebe, brez nepotrebnih spopadov, medtem ko Peking glede Tajvana namerava zlomiti separatizem in s silo. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je dejala, da Tajvan "ni diplomatska zadeva", po vprašanju o vajah ta teden.

Za koga dela čas?

S takim odnosom Peking veže roke Tajpeju, sporočajoč, da bo vprašanje Tajvana, če že ni mogoče rešiti s mirnimi sredstvi, rešeno v odnosu z Združenimi državami. Medtem ko je kitajska mornarica obkrožala Tajvan, je bila vzporedno vključena v druge vaje. Skupaj z ruskimi, so kitajske ladje vadile v Tihem oceanu.

To so le ene od vrsto vaj, ki so jih izvedli z rusko mornarico letos. Kitajski vojni mornarici, ki je največja na svetu, je potrebno izkušnje, da bi se soočila z ameriško, ki ji desetletja ni para. Kitajska vojna mornarica še vedno raste, računajoč, da se mora soočiti z ameriško.

Kljub temu Kitajska izogiba spopadu z Združenimi državami. Prvič, verjame, da čas dela v njeno korist. Drugič, ameriška vojska je močnejša od kitajske. Zato je vprašanje premikanja (ne)obstoječih meja pomembno, saj to lahko v nekem trenutku eskalira v spopad, bodisi da tajvanska ali ameriška vojska poskusi ustaviti kitajsko. Brisanje meja v miru je pomembna zmaga za predsednika Xi Jinpinga.

Zato Peking igra previdno, kaže moč tam, kjer lahko, in se zadržuje tam, kjer mora. Takšno taktiko Washington lahko dolgo tolerira, težko pa jo lahko tudi dobro oboroženi Tajvan, oziroma njegovo politično vodstvo, ki izhaja pred volivce in obljublja distanciranje od Pekinga. Lai Ching-te je prav s takšno politiko prišel na oblast.



Vaje ta teden so sporočilo prav njemu in njegovim somišljenikom. Vztrajanje na neodvisnosti od Kitajske se plača in vsakič bi lahko bila cena višja. Tako na primer, če kitajska vojska na določenem mestu vadi, je to območje zaprto za vse druge. Z takšno taktiko lahko Peking ovira normalno delovanje življenja na Tajvanu, se pripravlja na nadaljnje korake.

Kljub temu Tajvan ostaja boleče vprašanje za Kitajsko, državo, ki želi biti super sila. V tem trenutku Peking ne nadzoruje vsega ozemlja Kitajske in to je vir frustracij, še posebej pri vojski. Vrnitev Tajvana pod oblast Pekinga ne gre, kot so si zamislili, saj se Tajpej noče podrediti. Zato ostaja izpolnitev obljube, da se bo država združila, morda tudi s silo, pred stoto obletnico ustanovitve Kitajske komunistične partije leta 2049. Jasen časovni okvir, znani sovražniki in resnično tveganje v igri, ki se zaostruje in odvija na Pacifiku, v tekmovanju Pekinga, Washingtona in njunih zaveznikov.