PATRIA NA VEZI - Denis Hadžović: BiH mora sama štititi svoje interese v nestabilnem svetu!

(Patria) - Varnost je v državi, kot je BiH, ki jo pogosto pretresajo različne krize, verjetno eno od vprašanj, ki se pogosto izgubi iz medijskega prostora. O varnostnih problemih, poti BiH k Natu, aferi "špengavanje", specialni vojni in vlogi medijev v Patria na vezi govori Denis Hadžović, direktor Centra za varnostne študije BiH.

Razgovarjal: Rasim Belko

Patria: Večkrat ste povedali, da je regija Balkana med velikimi silami, pod vplivom Zahoda in njihovih interesov. Kaj vas konkretno v tem trenutku najbolj skrbi glede delovanja teh sil na ozemlju ali v državi BiH?

Hadžović: Ena ključnih stvari je nepredvidljivost na mednarodnem področju. Vidimo, da je v svetu veliko napetosti in konfliktov, kjer velike sile poskušajo reševati probleme, ki so jim znani že od prej, prostor Balkana pa še vedno ni definiran - ne pripada ne enemu ne drugemu zavezništvu. Ostal je na svojevrstni vetrometini, zgodovina pa nas uči, da ko se velike sile "igrajo", male države običajno trpijo. Tako tudi Bosna in Hercegovina, obremenjena s svojimi notranjimi problemi, zagotovo leži na tej vetrometini. Veliko več moramo delati na pozicioniranju in zaščiti naših interesov v tej nestabilni in nepredvidljivi dobi, kjer je mednarodni red resno ogrožen, priča pa smo prestrukturiranju globalnega sistema, ki je doslej deloval na podlagi prevlade enega hegemona. Zdaj vidimo, da se to spreminja, da pihajo novi vetrovi, in zelo pomembno je vložiti največ truda v zaščito interesov državljanov in s tem tudi države.

Patria: Letos obeležujemo 30 let Daytonskega sporazuma, napovedujejo se tudi nekatere mednarodne aktivnosti. Kaj bi se po vašem mnenju lahko pričakovalo glede prihodnjega delovanja Zahoda v Bosni in Hercegovini?

Hadžović: Vidimo, da se je po agresiji na Ukrajino povečalo zanimanje EU in Nata, oziroma Zahoda, za Balkan. Zavedajo se, da so ta prostor zanemarili in da so ta vakuum izkoristili drugi akterji — predvsem Rusija, Kitajska, nekatere arabske države in Turčija. Zdaj, z grožnjo evropski celini in ogrožanjem ene evropske države, kot je Ukrajina, se zavedajo, da je tudi "mehki trebuh" Evrope šibkost Evrope in Zahoda. Zato so se zdaj ponovno aktivirali, da bi okrepili položaj, uresničevali demokratične cilje in širili svoj vpliv. Ta proces traja že dolgo, vendar se zdaj na tem področju dela bolj konkretno in resno.

Patria: Politika in varnost sta pri nas pogosto prepleteni. V zadnjih dneh smo priča aferi "špengavanje", kot so jo poimenovali mediji, v kateri sta akterja premier Federacije Nermin Nikšić in direktor Zvezne uprave policije Vahidin Munjić. Po vsem, kar smo slišali, ali lahko menimo, da je policijski aparat ločen od političnega vpliva - konkretno v Federaciji, pa tudi v celotni državi? In ali to, kar smo videli, prinaša tudi kazensko odgovornost omenjenih akterjev?

Hadžović: Ne smemo prejudicirati. Imamo le nekaj posnetkov v medijih, ne vemo pa, na kakšen način so bili pridobljeni, niti ali jih je mogoče uporabiti kot dokaz v sodni praksi. Vendar je dejstvo, da se niti premier niti minister ne smeta vmešavati v operativno delo policijskih struktur. To je jasno določeno z zakonom. Celo neodvisni odbor, ki izvaja neposreden nadzor nad delom Uprave policije Federacije, komisarja in direktorjev drugih agencij, nima dostopa do tekočih operativnih aktivnosti. Torej zakon jasno določa, kaj je dovoljeno in kaj ne.

To ni zgleden odnos med premierjem in direktorjem Uprave policije — ne sme se zahtevati informacij o tekočih aktivnostih. Seveda sta komunikacija in sodelovanje dovoljena, vendar vmešavanje v operativne aktivnosti zagotovo ni.

Ali je v policiji politika? Seveda. Vsi se zavedamo, od državne do kantonalne ravni, da je politika glavni akter pri imenovanju vodij policijskih struktur, kljub formalnim mehanizmom neodvisnih odborov.

Patria: Po drugi strani pa imamo zelo malo delovanja na področju hibridne vojne proti BiH. Mnogi strokovnjaki menijo, da je ta vojna že v resni meri prisotna, z dolgoročnimi posledicami za našo državo. Svoječasno ste povedali, da absolutna varnost ne obstaja. Kako lahko BiH okrepi odpornost in se odzove na hibridne grožnje, izzive, kot so kibernetski napadi, dezinformacije in tuji vpliv?

Hadžović: Ne moremo sami usposobiti vseh zmogljivosti. To poskušajo tudi veliko bolj razvite države, vendar v dobi globalizacije in transnacionalnega kriminala to preprosto ni mogoče. Najboljša zaščita je deliti obveznosti in zmogljivosti s partnerji.

Celoten intervju si oglejte v nadaljevanju: