Pašalić: Ali lahko sodimo ljudi po videzu?

Napisal: Isa Pašalić, psiholog

Priča smo, kako pogosto ljudje površno gledajo druge na podlagi njihovega zunanjega videza, ne da bi globje pogledali v notranjost osebe, ki je pred njimi. Ta pojav je v ljudstvu iznedril tudi znani pregovor: „Ne sodi knjige po platnicah.“

Toda, kaj če ima naravna potreba človeka, da sodi ljudi po zunanjem videzu, tudi pomemben razlog svojega obstoja? Ali ima lahko sodba, ali bolje rečeno ocena ljudi po njihovi zunanjosti, veljaven koren v psihologiji?

Čeprav je omenjeni pregovor ovekovečil družbeno spoznanje, da je vsaka oblika obsojanja ljudi na podlagi njihovega zunanjega videza napačna, ne moremo zanikati, da se v vsakdanjem življenju prav s to metodo služimo, da bi ocenili ljudi in se lažje gibali v socialnem okolju.

Ljudje, kot rastline, s svojim videzom govorijo o pogojih svojega življenja, brazgotinah iz mladosti, brazgotinah iz starosti, rodovitnosti in primernosti okolja, v katerem so rasli, ter o svoji osebni radodarnosti.

Dober analitik, kot dober botanik, se nauči prepoznati življenjsko zgodbo človeka zahvaljujoč temu, kar oseba kaže s svojo zunanjostjo. Oblačila človeka nam lahko povedo nekaj o njegovem finančnem položaju in higienskih navadah, pa tudi zgodbo o njegovem razpoloženju, stilski spretnosti in iznajdljivosti.

Govorica telesa prav tako razkriva razpoloženje in značaj osebe. To se najlažje opazi pri drži telesa. Ljudje, ki so žalostni, potrti ali osramočeni, imajo pogosto ramena sključena proti prsim, s tem signalizirajo nekakšno „izpuhanost“ občutka živahnosti.

Prav tako lahko notranje stanje osebe ocenimo tudi na podlagi njenega glasu. Ali je oseba sposobna izraziti polno barvo svojega glasu ali pa ga ni zmožna oblikovati s celotno paleto njegovih barv in intonacij?

Ta oblika analize je izjemno zapleten proces, vendar nam lahko resnično zagotovi pomembne informacije o drugih ljudeh. Vendar, ali nam ta metoda analize daje dovolj celovitih informacij, da bi lahko izpeljali končni zaključek? Odgovor je – ne.

Torej, odgovor na vprašanje „Soditi knjigo po platnicah?“ je, da sodimo le zato, da dobimo vstopne informacije, ki jih nato potrdimo z nadaljnjim spoznavanjem osebe.

Kot vedno, se resnica skriva nekje med dvema skrajnostma.