Pahor: Reforma EU in pospešeno širitev na Zahodni Balkan sta geopolitična nujnost

(Patria) - Danes in jutri v Ljubljani poteka III. mednarodna konferenca inštituta Prijatelji Zahodnega Balkana in Mednarodnega centra Nizami Ganjavi z naslovom Zahodni Balkan v vrtincu varnostne geopolitike. Udeležuje se je 35 govorcev iz 24 držav, kar to konferenco dodatno potrjuje kot tradicionalno in vse pomembnejše referenčno srečanje v regiji in širšem mednarodnem prostoru.

Konferenca je ponovno zbrala vrhunske sogovornike – od bivših in aktualnih državnikov, preko posebnih odposlancev za Zahodni Balkan, do zunanjepolitičnih odločevalcev in vodilnih strokovnjakov za geopolitiko ter evropske in zahodnobalkanske politike. V ospredju razprav so posledice spremenjenih varnostnih okoliščin v Evropi in svetu, kot tudi njihov vpliv na prihodnost Evropske unije in proces njenega širjenja.

Konferenco je uradno odprl z govorom Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije, ustanovitelj in direktor inštituta Prijatelji Zahodnega Balkana. Po njem sta govorila bivša predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović in bivši predsednik Srbije Boris Tadić. V uvodnih nagovorih so poudarili pomen politične stabilnosti, varnosti in verodostojne evropske perspektive Zahodnega Balkana v vse bolj zapletenih globalnih okoliščinah.

Bivši predsednik Pahor je poudaril:

„Prišel je čas, da razumemo potrebo po spremembi strategije širitve na Zahodni Balkan kot geopolitično nujnost, kar ni mogoče brez sprememb same Evropske unije. To zahteva močno in jasno politično voljo za spremembe EU v smeri močnejše unije znotraj in zunaj (v smeri Združenih držav Evrope), ki z ambiciozno politiko širitve zavzema prostor, ki je lahko in mora biti njen, sicer ga lahko izgubi. V tem trenutku je pozitivno to, da se resnično premikajo pogajanja o skorajšnjem vstopu Črne Gore, a Zahodni Balkan ne bo ne miren ne razvit, dokler ne bo v celoti pod evropsko zastavo.“

Pahor je svoj nastop zaključil s predlogom: „Zato predlagam drzno, a ne preveč smelo strategijo: da se leta 2030 v vseh državah kandidatkah v regiji izvedejo referendumi o članstvu v EU, do takrat pa se mora tudi sama EU pripraviti na ta korak.“

Prva tematska razprava je bila posvečena novi varnostni geopolitiki in njenemu vplivu na Evropsko unijo in nadaljnje širjenje. Uvodna izlaganja so podali bivši predsednika Poljske in Bolgarije, Andrzej Duda in Rosen Plevneliev, visoki predstavniki Sveta Evrope, Evropske komisije, kot tudi posebni odposlanci Francije, Italije in Slovenije za Zahodni Balkan, ter priznani strokovnjaki s področja zunanje politike, varnosti in obrambe. Diskusijo je vodil Volkan Bozkır, bivši predsednik Generalne skupščine Združenih narodov in bivši glavni pogajalec Turčije za pristop k EU.

Ena od ključnih posebnosti letošnje konference je, da se prvič sistematično in ločeno obravnavajo politične in varnostne razmere ter reformni procesi za članstvo v Evropski uniji v vsaki od šestih držav Zahodnega Balkana posebej. Takšen pristop omogoča globlji vpogled v specifične izzive in dinamiko posameznih držav v regiji.

Cilj te mednarodne konference je spodbujanje odprtega, bistvenega in vključujočega dialoga o prihodnosti Zahodnega Balkana v času velikih geopolitičnih sprememb. Konferenca se je začela včeraj s sprejemom, ki se ga je kot častna gostja udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je govorila o razmerah na Zahodnem Balkanu in v svetu.