Resen poraz Zagreba: Medtem ko se Konaković češlja, Hrvaška z diplomatsko 'nevihto' ni uspela ujeti BiH!

Napisal: Rasim Belko

Zaključek, ki ga je Evropski svet sprejel že davnega leta 2017 in ga vseskozi obnavljal, je začel žuliti hrvaško politiko in diplomacijo, saj je resno ogrožal njihove hegemonistične interese in udarjal na eno ključnih strategij uradnega Zagreba - konstitutivnost.

Oktobra 2017. leta je v točki 4. sklepov Evropskega sveta navedeno: ”Čeprav priznava, da Ustava Bosne in Hercegovine navaja Bošnjake, Hrvate in Srbe kot konstitutivne narode (skupaj z Ostalimi), Svet ponavlja, da morajo biti načela enakosti vseh državljanov in nediskriminacije v celoti zagotovljena. Svet poudarja, da se ne smejo sprejemati nikakršni zakonodajni ali politični koraki, ki bi otežili izvajanje sodbe Sejdić-Finci in sorodnih sodb”.

Republika Hrvaška se je, zavedajoč se nevarnosti za celoten koncept njenega pristopa Bosni in Hercegovini, kot članica EU med novembrom in decembrom 2024. leta podala v iskanje partnerjev znotraj Unije, da bi v sklepih Sveta o BiH zagotovila samo konstitutivne narode, brez omembe državljanov.

Informacije agencije Patria govorijo, da je bila akcija na širši diplomatski fronti, od Madrida, preko Pariza in Berlina, do Rima in Budimpešte, ki trenutno predseduje Evropskemu svetu.

Vendar pa so bili po vrsti zavrnjeni, edinega pravega zaveznika pa so našli na Madžarskem, ki ni šla neposredno v korist hrvaškemu predlogu, a jim je omogočala prehodnost v diplomatskih kanalih za poskus uresničitve ideje.

Hrvaška diplomacija je bila do včeraj precej prepričana, da ji je uspelo, celo pripravljeno je bilo zmagoslavno sporočilo o tem, kako je Evropski svet priznal samo konstitutivnost, ne pa tudi državljansko pripadnost v BiH. Vendar pa je po objavi sklepov Zagreb zavladal muk in tišina, saj so bili sklepi hladen tuš.

V 65. členu Sklepov Evropskega sveta piše: “Svet pozdravlja zavezanost političnega vodstva, ki je doseglo konkretne rezultate in prispevalo k odločitvi iz marca o začetku pogajanj o pristopu, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da se je reformni zagon od takrat ustavil. Svet poziva vse politične akterje, naj ponovno osredotočijo državo na napredek na poti k EU s sprejemanjem odločnih korakov za izvajanje potrebnih reform. Bosna in Hercegovina mora imenovati glavnega pogajalca in nacionalnega koordinatorja IPA v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) III, kot tudi razviti nacionalni program za sprejetje pravnega reda EU. Svet opozarja na pomen zagotavljanja usklajenosti vseh sprejetih zakonov s pravnim redom EU in evropskimi standardi, vključno s priporočili Beneške komisije”.

Torej, poleg kritike, naslovljene na aktualne oblastnike v Bosni in Hercegovini, Evropski svet od BiH zahteva program za sprejetje pravnega reda EU. V prevodu, da iz Ustave in zakonov odpravi diskriminacijo in se uskladi s pravili Unije. Hkrati je 65. člen popolnoma razgalil in pred zid resnice postavil vse strokovnjake in politične pješake, ki so nas ob izvolitvi Marina Vukoje v Ustavno sodišče BiH prepričevali, da mnenje Beneške komisije ni pomembno. Izkazalo se je, da je pomembno in to kot pogoj naših integracij, zato je vprašanje, ali se samovoljna in nedorasla Trojka zaveda, da je z ignoriranjem mnenja Beneške komisije dolgoročno onemogočila evropsko pot BiH.

V 66. členu piše: “Svet pozdravlja dejstvo, da so bili lokalni volitve, ki so potekale v Bosni in Hercegovini 6. oktobra 2024. leta na podlagi državnega volilnega zakona, izvedene na konkurent in učinkovit način, s čimer so bile naslovljene nekatere dolgoletne priporočila ODIHR-ja. Glede na institucionalne mehanizme, postavljene z Daytonskim mirovnim sporazumom, mora Bosna in Hercegovina sprejeti dodatne ustavne in volilne reforme, da bi zagotovila enakost in nediskriminacijo vseh državljanov, še posebej z izvajanjem sodbe Sejdić-Finci in povezanih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Svet ponavlja svoj poziv k vključujočemu procesu omejenih ustavnih in volilnih reform skozi resničen dialog in v skladu z evropskimi standardi, da bi se odpravili vsi oblik neenakosti in diskriminacije v volilnem procesu. Svet tudi opozarja, da število odločitev Ustavnega sodišča še vedno ni v celoti izvedeno. Ne smejo se sprejemati nikakršni koraki, ki bi otežili izvajanje teh sodb ali dodatno poglobili delitve”.

Državljani vsi, potem pa konstitutivni narodi, približno bi bilo tolmačenje, zaradi katerega Plenkoviću, Grlić Radmanu, Čoviću, Zovko in drugim včerajšnji dan ne bo ostal v lepem spominu. Kajti, Evropski svet je primarno pozornost posvetil državljanskemu, šele nato konstitutivnemu. Vendar pa z poudarjenim sporočilom, da se pri ustavnih in volilnih reformah upošteva in prepreči diskriminacija ter izvedejo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Pri tolmačenju sklepov se je včeraj oglasil tudi Svet za demokratizacijo politike, vendar z napačno predpostavko, da Evropski svet pod neizvedenimi odločitvami Ustavnega sodišča aludira na odločitev v primeru Ljubić, vendar to ni tam. Kajti, visoki predstavnik Christian Schmidt je ob spremembah volilnega zakona ugotovil, da je s tem izvedena odločitev v primeru Ljubić, edina, ki še danes ni izvedena, pa je primer “Komšić”, s katerim je bilo odločeno, da v vodstvu FBiH morajo sedeti ostali.

Kljub temu pa so, trdijo viri, najbližje dejstvu, da so iz Evropskega sveta mislili na širši kontekst in odločitve, ki se ne izvajajo zaradi samovolje Milorada Dodika in oblasti v Rs.

Resen boj se je, po virih Patrije, vodil zadnji mesec dni, zanimivo pa je, da Ministrstvo za zunanje zadeve in Elmedin Konaković nista sodelovala pri obrambi interesov Bosne in Hercegovine. A DKP mreža je primarno zadolžena za ukvarjanje s temi interesi, vendar Konaković ne mara teh vprašanj.

Na koncu je najpomembneje, da Hrvaška ni uspela ujeti Bosne in Hercegovine s srednjeveškimi vrednotami na poti njenega uničenja. Evropska unija je, zaščitila lastne vrednote s poudarjanjem državljanov, šele nato konstitutivnih. Vprašanje, ki ostaja po vsem, je skrb, kaj se bo zgodilo, ko Bosna in Hercegovina ostane brez tistih ljudi, ki so pripravljeni iz sence in s zasebnimi povezavami boriti za njene interese, medtem ko plačujemo 'konakoviće', 'bećiroviće in podobne, da te interese branijo.

Ena pomembna bitka je dobljena, konca vojne pa še ni na vidiku.