Osim meteorološkega imamo tudi globoko politični problem: Koga oblast v BiH dela za norca?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Od trenutka kada je sneg zasul Bosno in Hercegovino, še posebej Kanton Sarajevo, nastopilo je splošno politično norost. Ne zaradi snega, tega smo imeli že prej, ampak zaradi reakcij tistih, ki bi morali upravljati sistem. Oblast se je, že ne vem katerič, spremenila v lastno opozicijo. Drug drugemu dajejo moralne lekcije, iščejo odgovornost in kažejo s prstom, nikakor pa ne vase.

Kajti, če niso oni odgovorni, kdo je?

Delegat v Domu narodov PS BiH Kemal Ademović (NiP) tako jutros odkriva toplo vodo, javna podjetja so odpovedala, kadri so nekompetentni, vodstva napačno izbrana. Posebej poudarja KJKP RAD in direktorja, ki po njegovih besedah prihaja iz marketinga, bil je četrti na razpisni listi, vendar je bil „pod pritiskom politike“ vseeno imenovan.

Malenkost, ki jo Ademović mimogrede omeni in ki podira celotno njegovo argumentacijo, je dejstvo, da je ta politika, njegova politika. Kje je bil torej, ko se je direktor imenoval, saj je zdaj že 'Kasno Marko na Kosovo stigao'.

Stranka, ki ji pripada, je postavljala kadre, sprejemala odločitve, imela večino in moč. Danes, ko so pločniki zasuti in državljani ogorčeni, isti ljudje nastopajo kot razočarani opazovalci, skoraj žvižgači lastnega sistema.

Še groteskneje zveni kritika predsednika NiP-a Elmedina Konakovića, ki prav tako javno „kliče na odgovornost“ direktorje podjetij, ki jih je postavila njegova stranka. To ni več politična zmeda, to je odkrito norčevanje iz državljanov.

V istem zboru se pridružuje tudi podpredsednik Federacije BiH Igor Stojanović (SDP), ki zamude pripisuje „dolgoletnemu zanemarjanju infrastrukture“, slabim kadrom in potrebi po zamenjavah. Vse to zveni razumno, dokler ne postavimo preprostega vprašanja, kdo je vsa ta leta bil del oblasti?

In potem pridemo do absurda brez primere, nekateri politični akterji, kot člani Naše stranke, s ponosom pozirajo z lopatami, demonstrirajoč, kako znajo čistiti sneg. Kar pa so jasno pokazali, je, da ne znajo ali nočejo opravljati tistega, za kar so bili izvoljeni – organizacije, upravljanja, sprejemanja odločitev in prevzemanja odgovornosti. Če že želijo fizično delo, bi bilo morda pošteno, da se prijavijo na razpis, ko bo KJKP RAD iskal delavce.

Problem seveda ni samo sneg. Sneg je le razkril popolno izgubljenost oblasti. Njihovo selektivno glasnost. Kajti medtem ko danes grmijo zaradi neočiščenih pločnikov, so včeraj molčali o veliko resnejših stvareh – o rušenju institucij, o političnih trgovinah, o izdajah državnih interesov, pa tudi o odkritem zanikanju in žalitvi žrtev genocida s strani Milorada Dodika.

Takrat ni bilo sporočil, ostrih tonov niti „ugotavljanja odgovornosti“. Sestanek, na katerem je Dodik preklel genocid, je zapustil le Kemal Ademović, vendar je še vedno ostal del politik, ki so molče odobravale takšno dejanje.

Zato je povsem legitimno vprašati, ali nas oblast ima za politično nepismene ali preprosto računa na kratek spomin državljanov? Kajti ne moreš biti hkrati oblast in opozicija, piroman in gasilec, arhitekt sistema in njegov največji kritik.

Sneg se bo stopil. Toda politična škoda, ki jo povzroča ta raven hinavščine in neodgovornosti, ostaja. In vsak naslednji centimeter snega bo le nov opomin, da problem v BiH ni samo meteorološki, ampak tudi globoko politični.