NEVARNA PASIVNOST Molk BiH, medtem ko Vučićeva retorika spominja na devetdeseta

Piše: A. Čorbo-Zećo

Izjava srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da se „ves svet pripravlja na vojno“ in da „kopljejo rove in čakajo“, ponovno spominja na občutljiva varnostna tveganja v regiji, zlasti za Bosno in Hercegovino. Skoraj 24 ur po tej resni izjavi v BiH skoraj popoln molk.

Edina reakcija prihaja od obrambnega ministra Zukana Heleza, ki je Vučićevo besede bolj šaljivo komentiral in namigoval na preteklost vojne: „Morda Vučić spet sanja, da strelja s pokopališča Jevrejev na civiliste v Sarajevu“.

Helez je vendarle poudaril: „Kakorkoli že, Bosna in Hercegovina ne bo dovolila, da ji kdo grozi z vojno, niti srbski predsednik. Izjave, ki prikličejo nov konflikt na Balkanu, niso le nevarne, ampak so globoko neodgovorne in spominjajo na mračna devetdeseta, ko je prav takšna politika vodila do brutalne agresije na BiH.“

Vendar pa reakcije pristojnih institucij izostajajo. Ministrstvo za zunanje zadeve BiH se ni oglasilo, možnosti, da bi Elmedin Konaković poslal diplomatsko noto ali vsaj javno izjavo o pomenu regionalne stabilnosti, pa se zdijo minimalne.

Spomnimo na besede Željka Komšića, da „varnostne ocene prejema le, ko jih zahteva“, kar postavlja pod vprašaj sistematično spremljanje in oceno groženj.

Bolj logično bi bilo, da BiH ima redni sistem poročanja mesečno, četrtletno ali po potrebi, saj je očitno, da mirno ni isto kot varno.

BiH prav tako ne izkorišča dovolj mednarodnih kanalov – EU, ZDA, NATO in OVSE imajo mehanizme za spremljanje varnostnih tveganj v regiji, vendar je aktivna koordinacija s temi partnerji minimalna.

Enako velja za krepitev notranje odpornosti institucij, varnostne agencije in oborožene sile BiH bi morale biti bolje pripravljene, ob transparentni komunikaciji z državljani, da bi preprečili paniko in destabilizacijo. Trenutno tega ni.

Veliko je neodgovorjenih vprašanj, medtem ko Vučićeve besede parajo ušesa in vračajo boleče spomine. Molk in pomanjkanje javne, aktivne in usklajene reakcije omogočata, da Vučić in Milorad Dodik prevzemata primat v javnem prostoru, brez ustreznega odgovora iz BiH. Če bi bilo obratno, bi verjetno že danes v Beogradu zasedala komisija za nacionalno varnost.

Zaključek je jasen: BiH ni dolžna vstopiti v konfrontacijo, vendar je pasivnost v takšnih situacijah lahko razumljena kot šibkost.

Aktivna diplomatska reakcija, v kombinaciji z notranjo krepitvijo odpornosti in varnostnih mehanizmov, je edini realen način, da država zaščiti svoj mir in stabilnost v tej nestabilni regiji.