Od sarajevskega antifašizma je ostal le Večni ogenj: Mioković je odstavljen, ker Bosni vladajo fašisti!

Piše: Rasim Belko

"Gorje tistim, ki zlo imenujejo dobro in dobro zlo, ki iz teme delajo luč in iz luči temo, ki grenko delajo sladko in sladko grenko!" (Sveto pismo, Izaija 5,20).

Resnično, ni težko najti identičnih navodil islama in pravoslavja glede citiranega iz Svetega pisma, v kontekstu današnje Bosne in Hercegovine in tistega, kar je orwellovsko novonormalno ali novoskrajno.

Nisem pisal, ampak sem le površno spremljal razpravo, ki ponuja opravičila za odstranitev človeka, s katerim se skoraj v ničemer družbeno-političnem ne strinjam. In odstavljen je Dragan Mioković, s katerim sem se včasih tudi javno sprl zaradi teh različnih družbeno-političnih stališč, pogledov in prepričanj.

In to je demokracija, to je človeško, pa če hočete tudi religijsko.

Ampak niti človeško, niti religijsko, še posebej pa ni antifašistično odstraniti človeka zaradi izraženega stališča, ki v absolutni meri odraža resnico in stališča vseh antifašistov, vseh normalnih in moralnih ljudi tega ex-jugoslovanskega področja.

In tisto, kar sem včeraj slišal, čemur sem bil priča, me preganja, kakor Evropsko unijo preganja misel o morebitni vrnitvi fašizma na njeno čelo. Kajti, če je zaradi politične korektnosti do fašistov – in ustaši in četniki to nedvomno so – odstavljen Dragan Mioković, ali imam potem pravico postaviti tezo, da je Bosna in Hercegovina država, v kateri vladajo ustaši in četniki s pomočjo izpihanega antifašizma!

Kot prispevek k temu, bom jaz ponovil tisto, zaradi česar je Mioković preganjan – premalo so jih pobili, koliko zla so ustaši in četniki povzročili vsem državljanom jugoslovanskega področja!

In zdaj o tezi!

Trenutno oblast v Bosni in Hercegovini je, brez malo kalkulacije, skrojil fašizmu naklonjeni visoki predstavnik Christian Schmidt, nosilec reda ideološkega vzornika ustašev Anteja Starčevića!

In takrat smo vedeli, da ne bo dobro, a nismo niti slutili, na kaj bo v bistvu izšlo.

No, v tej vsiljeni oblasti so privrženci Starčevića, Pavelića, Luburića in podobnih ustaških ideologov in voditeljev v obliki politične stranke HDZ BiH z Draganom Čovićem na čelu. HDZ BiH je ključni del oblasti, poveljniški kader, bi rekli. Ob njih so kriptokomunistični privrženci antifašizma v organizaciji SDP BiH, ki jih vodi Nermin Nikšić. Njim je od antifašističnega boja ostalo še obeleževanje tistega Igmanskega pohoda in obisk še kakšnega spomenika antifašizmu, ki je tukaj, po vsem sodeč, poražen.

Tretji faktor v tej oblasti so, kot je to odlično rekel Nedžad Latić, služabniki cionističnega kapitala v imenu organizacije Narod in pravica in z vodjem Elmedinom Konakovićem. Ta politična pojavnost, misleč tako na stranko kot na njenega voditelja, je pravzaprav ključni steber oblasti ustaškega HDZ-a in Dragana Čovića.

Najmanjši del, a izjemno pomemben, so ti Miokovićevi, slabo zapakirani liberalci, ki se zaradi svoje neprilagojenosti pogosto znajdejo v težavah, ko jim resnica uide. In Miokoviću je ušla in so ga spustili po vodi, kakor so spustili vse pred njim, tudi same ustanovitelje in perjanice te stranke. Da, načeloma so ga branili, a obramba antifašizma ne sme in ne more biti načelna – biti mora takšna, kakršna je bila od nekdaj in kakršna bo za vedno! Vendar je Naša stranka pokazala vsa svoja lica in zato mi izginotje tega političnega projekta ali njegov volilni polom ne bo nobeno presenečenje.

Ampak, zaradi popolne slike, ne smemo pozabiti niti tistih, ki so formalno v opoziciji, a še vedno jedo dobro štruco iz državnih jasli, in jih sestavljajo SDA, DF, SBiH (splet vsega, a v osnovi antifašistični).

Če pogledamo sejo in odstranitev Miokovića, bomo zlahka prišli do zaključka, da so ga odstranili ustaši, podprti z antifašisti z desne strani dvorane, medtem ko so načeloma nasprotni antifašisti z leve strani ostali skrušeni v svojih molitvah Titu, naj pomaga Miokoviću, pozabivši, da se proti fašizmu bori z vsemi sredstvi, ne pa s potrpežljivostjo!

Mioković je preteklost, to ni neka škoda ne njemu ne nam, a dejstvo, da vsi sarajevski antifašisti igrajo na piščal ustaštva, daje odgovor na vsa tista vprašanja o prihodnosti Bosne in Hercegovine.

Kajti, dokler se sarajevski antifašisti postavljajo tako, da tekoč branijo ustaše in četnike do sarajevskih Hrvatov in Srbov, branijo ustaško in četniško pravico do demokracije nasproti antifašistični pravici do demokracije, dotlej bo Bosna in Hercegovina tonila hitreje proti svojemu izginotju!

To so tisti isti sarajevski antifašisti, katerih očete in brate aretirajo, da bi jih izenačili s potomci ustašev in četnikov, ki so leta 1992 začeli razkosavati Bosno in Hercegovino. Kaj so ti antifašisti storili, da bi ustavili ustaše in četnike v preganjanju levov in levinj bosanskega odpora – NIČ!

Iluzorno je bilo potem pričakovati od sarajevskih antifašistov, da rečejo NE ustašem in četnikom, da enkrat končno pokažejo smelost, četudi bi jih to stalo lagodnega političnega kruha.

Kajti, Mioković je odstavljen zaradi izjave, a Čović, Krišto, Dodik in ostali vodijo to državo, držeč se pod roko z vojnimi zločinci, ki na rokah in vesti nosijo kri tisočev žrtev genocida in dvojnega UZP!

Na vprašanje KDAJ jih boste odstranili, kakor ste odstranili Miokovića, bodo sarajevski antifašisti ostali nemi, kajti v Sarajevu je od antifašizma ostal le Večni ogenj, in s takšnim Sarajevom in antifašizmom bo od Bosne in Hercegovine kmalu ostalo le okostje in nič več!

Kajti, jeb*** antifašizem, ki se priklanja pred fašizmom!