Od kruha do industrije: Veriga napačnih odločitev Nikšićeve vlade

Poleg korupcijskih afer bo vlada Federacije Bosne in Hercegovine pod vodstvom Nermina Nikšića (prav tako udeleženec afere 'spengavanje') ostala v spominu tudi po vrsti restriktivnih ekonomskih potez, od ukinitve delovne nedelje do intervencionizma, ki vse pogosteje posega na trg.

Hkrati smo priča propadanju ključnih industrijskih sistemov, od težav v težki industriji, kot sta Koksara v Lukavcu in Železarne Zenica, do širšega učinka, ki se neizogibno prepleta tudi z Železnicami Federacije Bosne in Hercegovine. Gre za klasičen "sistem spojenih posod", v katerem motnja enega sektorja verižno destabilizira druge. "Strokovnjakom" je uspelo uničiti celo namensko industrijo!

Prav v takšnem okolju prihaja nov ukrep omejevanja cene kruha. Na prvi pogled socialno občutljiv, v resnici predstavlja še en primer ad hoc ekonomskih intervencij, ki ne rešujejo vzroka težav.

Če so namreč stroški proizvodnje, energije, surovin in dela višji od administrativno določene cene, so proizvajalci primorani delati na meji donosnosti ali z izgubo. Posledice so že znane: padec kakovosti, zmanjšanje gramaže ali umik izdelkov s trga.

Z drugimi besedami, ukrep ne rešuje problema, le začasno ga zamrzne.

Poleg tega bodo dejanski učinki na standard državljanov omejeni in kratkotrajni. Brez širše fiskalne in energetske politike takšne odločitve ostajajo kozmetične.

Spomnimo tudi, da na državni ravni ni politične soglasnosti za ukinitev trošarin na gorivo, ukrepa, ki bi imel neposreden in širši vpliv tako na državljane kot na gospodarstvo. V takšnem scenariju bi bil pritisk na cene osnovnih izdelkov naravno ublažen, brez potrebe po administrativnih omejitvah.

Izkušnje s preteklim omejevanjem marž prav tako kažejo, da takšni ukrepi ne prinašajo bistvenih rezultatov. Kljub temu vlada nadaljuje s to prakso. Kot bi rekli naši ljudje: "džabe ćoravom mahat" (brez veze je slepemu mahati).

Namesto sistemskih rešitev smo priča ponavljanju potez, katerih posledice običajno postanejo vidne šele naknadno, ko je škoda že povzročena.

To novo škodo bo očitno morala reševati neka nova vlada, če bomo do takrat sploh uspeli nekako preživeti.