O razumu in psihologiji: Kako sprostiti intuicijo?

Piše: Psiholog Isa Pašalić

V sodobnem svetu prevladuje prepričanje, da je edini veljaven način prihoda do resnice prav tisti, ki prihaja preko intelekta. Na intelekt in um smo začeli gledati kot na ekvivalent razuma. Ob upoštevanju, da večina nas ne uporablja samo intelekta za sprejemanje vsakodnevnih odločitev, ampak uporabljamo tudi druge pripomočke.

Vendar pa nam omogočajo dobre odločitve tudi drugi centri dojemanja, kot sta intuicija in moralni/duhovni čut. Iz tega razloga je pomembno definirati koncept razuma. Razum je tisto, kar združuje vse te tri načine dojemanja ali tri razumskocentrične točke. S tem v mislih, razumna odločitev je sprejeta samo takrat, ko so izkoriščene vse tri razumskocentrične točke.

Vprašanje, ki se postavlja, je, na kakšen način si lahko omogočimo, da naš sodobni sistem dojemanja razširimo tudi s tem intuitivnim, pa tudi duhovnim razumevanjem. Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej razumeti, kako somatska psihologija gleda na notranji svet človeka, ter kako se ta uporablja za reševanje psihofizioloških problemov in izostritev teh razumskih centrov.

Somatska psihologija je edinstven pristop k psihologiji, ki se ne ukvarja s pukim intelektualiziranjem človeških stanj, ki jih pogosto najdemo v sodobni psihologiji, ampak človeka neposredno sooča z njegovim notranjim svetom/podzavestjo in mu omogoča, da to začuti, razume in na koncu postane celostno bitje.

Vsako čustveno stanje in instinkt izvirata iz nekega mesta v našem telesu. Ta čustva/instinkti se najpogosteje nahajajo v našem trupu, torej v delu telesa od vrha prsnice do sramne kosti. Do sedaj je veljalo prepričanje, da sta tako čustva kot instinkti nekaj abstraktnega, čigar izhodišča nismo sposobni dojeti. Somatska psihologija na ta način spreminja paradigmo razumevanja človeških čustev in instinktov ter daje človeku vajeti, da izkoristi ta notranji svet, da bi se lažje gibal v zunanjem.

Način, na katerega pridemo do svojega notranjega sveta, je preko interocepcije. Interocepcija je čutni pristop, s katerim zaznavamo stanja v našem telesu. To je izjemno čutilo, ki se je izgubilo v kolektivni zavesti sodobnega človeka. Način, na katerega pridemo do poglabljanja intuicije, je tako, da si preko interocepcije dovolimo začeti čutiti instinkte in čustva, ki se nahajajo v našem trupu.

In način, na katerega to storimo, je ta, da si preko te interocepcijske poti dovolimo, da z usmerjanjem pozornosti začnemo prebivati v trupu in začutimo, kateri deli trupa nam ne dovolijo, da se popolnoma predamo temu notranjemu svetu.

Prva ovira, na katero bomo naleteli, je odpor našega ustaljenega bivanja v glavi in nemožnost, da se popolnoma prepustimo tej novi izkušnji. Ko si dovolimo, da se prepustimo, nas lahko presenetijo čustva in telesne senzacije, za katere nismo vedeli, da jih čutimo.

Ko se to zgodi, je pomembno ostati s temi čustvi, s tem, da si dovolimo, da jih absolutno začutimo v celoti njihove intenzivnosti. Ko se prečistimo čustvenih bremen in se naučimo, kako zunanje dražljaje prežeti skozi telo, bomo prišli do položaja, v katerem bomo lahko lahko čutili instinkte in način, na katerega se naše telo odziva na zunanji svet.

Ko gremo skozi ta boleč proces, si omogočamo, da se po svetu gibljemo na lažji in bolj celosten način. Prav ta občutek razumevanja svojih instinktov je razvoj tiste intuitivne komponente v človeku, ki je eden od dejavnikov razuma.

To je tisti “glas iz trebuha”, o katerem pogosto slišimo, vendar ga do sedaj nismo bili sposobni resnično razumeti. Ko si omogočimo takšno bivanje, postanemo širši in si omogočamo, da se v vsaki situaciji “posvetujemo” s svojo intuicijo. Skozi ta proces si omogočamo tudi lažji prihod do tretjega, najpomembnejšega razumskega centra, ki je vrhunska odlika človeškosti, in to je tisti moralni/duhovni center.

Ta center razvijamo s svojim delom in potrebo po dobrem, negujoč našo povezavo z izvirom dobrote.

Razvoj teh dveh, zapuščenih, centrov je izjemno pomemben tako v našem zasebnem kot tudi v kolektivnem življenju. Ko si omogočimo in naučimo ljudi, kako naj stopijo v stik s svojo intuicijo, dobimo družbo in ljudi, ki postanejo sposobnejši prepoznati laži, prevare in neiskrenost pri drugih ljudeh.

Ta podrobnost je še posebej pomembna v politiki, kjer sta instinktivnost in možnost, da se druga stran oceni na razumen način, zelo pomembni. In veljavno oceno dobimo z razumno interpretacijo, ki, kot smo že rekli, svoj koren ima v treh razumskih centrih.

Posameznik je osnovna celica družbe, z močjo sebe in naše sposobnosti sprejemanja razumnih odločitev, neposredno krepimo tudi družbo, ki ji pripadamo.

Se nadaljuje

________________________________________________________

* Isa Pašalić je psiholog z diplomo Univerze Lewis&Clark, Portland ZDA. Po končanih študijih se je vrnil v Bosno in Hercegovino z namenom razvoja novega pristopa k psihologiji. Znanje, izkušnje in občutek za notranjost človeškega bitja, ki ga goji, so mu omogočili, da je ustvaril pristop k reševanju notranjih človeških problemov, ki ni temelji na teoretičnih artikulacijah stanj in definicijah, ampak na občutenju bistva problema na intelektualni, fiziološki in duhovni ravni.