Jaz – med resnico in manjvrednostjo

Napisal: Psiholog Isa Pašalić

Jaz. Beseda, ki v človeški zavesti običajno skriva negativen pomen. Vendar, kakšen je pravzaprav pravi pomen, ki se skriva za to tričrkovno samostalnik.

Ljudje, ko želijo pri drugih identificirati pretirano zaokupljenost s seboj ali grandiozno predstavljanje svoje osebnosti, pravijo, da je egoist ali da ima velik ego. Takšno pojmovanje te besede ne pomeni, da je ego pri človeku negativen pojav. Pravzaprav je tisto, kar smatramo negativnim in to pojavnost poimenujemo ego, obrambni mehanizem. To je primer, ko oseba, da bi obranila določeno slabost, kompenzira z grandioznim predstavljanjem sebe.

Za ljudi z velikim egom v tem kontekstu lahko rečemo, da imajo tudi kompleks superiornosti. Pravzaprav sta kolokvialno velik ego in kompleks superiornosti sintagmi istega pomena. V psihologiji za kompleks superiornosti pravimo, da izhaja iz kompleksa inferiornosti. Z drugimi besedami, grandioznost kot pojav ni prisotna sama po sebi, ampak izhaja iz občutka šibkosti, ranljivosti in manjvrednosti. Da bi se oseba lahko spoprijela z občutkom pretirane šibkosti in ranljivosti, začne razvijati grandiozno sliko o sebi, nato pa to sliko poskuša vsiliti drugim, da bi drugi lahko potrdili, da je superiornost resnična slika te osebe.

Ego v svojem pravem pomenu ni negativen, ampak nujen vidik človeškega bitja. Ego predstavlja našo sliko o samih sebi. Je prav tisto mesto, od koder prihaja naše notranje ‘jaz’. V tem delu naše psihe potekajo procesi, katerih cilj je, da nas ohranjajo pri življenju, in to vključuje vse od prehrane, zdravja, socialnega uspeha itd. V trenutku, ko je ena od teh elementarnih potreb postavljena pod vprašaj, je ego tam, da aktivira potrebne reakcije, da se ohrani ravnovesje in nam omogoči, da živimo naprej na najugodnejši način. V trenutku, ko je naše ‘jaz’ postavljeno pod vprašaj, lahko ego reagira z jezo, begom, prebujanjem nagonov, da nekaj dosežemo, itd. Reakcija ega je odvisna od tega, katera potreba je ogrožena in katera reakcija je najučinkovitejša za odstranitev te ogroženosti.

Slabost, ki jo običajno zaznavamo kot ego ali egoizem, je pravzaprav pojav, ki ne dovoljuje pravemu egu ali našemu pravemu ‘jaz’ da pride do izraza. Zato, da bi lahko razvili svoje pravo ‘jaz’, moramo vedeti, kako se osvoboditi slabosti. Te slabosti v somatski psihologiji rešujemo tako, da čutimo svoje čustveno stanje in dovolimo tem čustvenim izkušnjam, da naravno preidejo skozi nas. Ta občutek šibkosti in ranljivosti prihaja prav zaradi nepredelanih čustvenih izkušenj, s predelavo le-teh pa se ponovno srečamo s svojim ‘jaz’, svojim pravim egom.

Da bi se ponovno srečali s seboj, je pomembno vedeti, kako preiti skozi težavnost starih nepredelanih čustev. Naša dolžnost je gibanje proti resnici, resnico o sebi pa najdemo globoko za starimi čustvi na področju našega pravega ega.