Nov poskus imenovanja namestnika direktorja SIPA-e 3. julija ali ko policija postane odvisna od politike

Napisala: Amra Vrabac

Naslednja seja Sveta ministrov BiH je zakazana za 3. julij, in po objavljenem dnevnem redu je predlagano tudi imenovanje namestnika direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito. Na isti seji je tudi poročilo o delu te agencije za leto 2024.

Glede na to, da na prejšnji seji Staša Košarac (SNSD) ni dal soglasja za to točko dnevnega reda, je bila ta umaknjena. Težko je pričakovati, da bo situacija na prihajajoči seji drugačna.

Saga z vodstvom SIPA-e traja že od marca, ko je po nalogu vodstva RS direktor Darko Ćulum zapustil položaj direktorja in postal svetovalec v MUP RS. Vendar pa Ćuluma Svet ministrov BiH ni razrešil s položaja, zato je formalno-pravno še vedno direktor, s tem da se ne pojavlja v zgradbi SIPA-e v Lukavici. Nekateri kadri se sicer z njim srečujejo in ga obveščajo o dogajanjih v tej policijski agenciji.

SIPA je že leto dni tudi brez namestnika direktorja, saj je nekdanji namestnik Zoran Galić pobegnil na Hrvaško, da bi se izognil aretaciji zaradi zlorabe uradnega položaja, ko je bil direktor GP BiH. Formalno je bil razrešen šele oktobra 2024. leta in sicer na lastno prošnjo.

Takšna zapletena situacija še nikoli ni bila zabeležena od ustanovitve SIPA-e, po informacijah Patrije pa so vse aktivnosti zvedene na minimum. Sodelovanje z Obveščevalno-varnostno agencijo (OSA) je prav tako upočasnjeno, še posebej glede pretoka informacij.

Ministri iz vrst SNSD-a ne želijo pristati na imenovanja vodilnih ljudi SIPA-e, sklicujoč se na neustavne zakone, ki jih je Ustavno sodišče BiH s končno odločbo konec maja razveljavilo.

Konec februarja je Narodna skupščina RS izglasovala zakon, ki prepoveduje delovanje "neustavnih institucij", kot so VSTV, sodišče, tožilstvo in SIPA.

Tožilstvo BiH je oblikovalo predmet za kaznivo dejanje napada na ustavni red, vendar do danes Milorad Dodik, Nenad Stevandić in Radovan Višković niso bili zaslišani ali pridržani, čeprav je bila razpisana notranja tiralica.

Interpol je zavrnil zahtevo Sodišča BiH za razpis mednarodne tiralice in zdi se, da se je takrat celoten primer ustavil.

Iz tožilstva BiH, na čelu katerega je Milanko Kajganić, nekdanji pripadnik MUP RS, se o tem primeru ne oglašajo več, na medijska vprašanja pa ni konkretnega odgovora.

In medtem ko okoli 700 zaposlenih v SIPA-i, med njimi tudi tiste, ki so jih pripadniki MUP RS ovirali pri opravljanju službene dolžnosti pred stavbo Vlade RS v Lukavici, čaka, da se situacija reši, se postavlja vprašanje, komu najbolj ustreza šibka državna policijska agencija.

Trakavica z imenovanjem direktorja in namestnika se bo še nadaljevala, postavlja pa se vprašanje, kako Urad za zakonodajo ali kakšna druga pristojna institucija nista ponudili rešitve novonastale situacije.

Kako je mogoče, da odbegli direktor in oseba, ki je zapustila policijsko agencijo po političnem naročilu, ne bosta razrešena, temveč se še omenja vrnitev Ćuluma v SIPA-o, čeprav zaposleni močno nasprotujejo takšnemu scenariju.

Svet ministrov BiH je padel na izpitu in s svojo malomarnostjo oslabil državne institucije. Od julija 2024. leta se je Ćulumu uradno iztekel mandat, in tudi po opravljenem razpisu je politika ustavila imenovanje.

Minister za obrambo BiH Zukan Helez je dejal, da ne bo pristal na imenovanje namestnika direktorja SIPA-e, dokler ne bo imenovan minister za varnost BiH. Od januarja letos ministrstvo vodi Ivica Bošnjak (HDZ BiH) po tem, ko je odstopil aretirani Nenad Nešić.

Predsedujoča Borjana Krišto pa ne želi sprožiti imenovanja novega ministra za varnost brez političnega dogovora. Meni, da ta položaj pripada SNSD-u in njihovim partnerjem. Tako je sredi napadov na ustavni red sprožila imenovanje Gorana Selaka, vendar se je ta po informacijah, da se omenja v SKY komunikaciji, sam umaknil iz postopka.

Na zahtevo petih poslanskih klubov, da predlaga imenovanje Nebojše Vukanovića za ministra za varnost BiH, se je Krišto oglušila in sporočila: najprej politični dogovor, nato imenovanje.