Nemški medij: Dokler traja litijevi projekti, Vučić in Dodik vesta, da lahko počneta, kar hočeta

(Patria) - V članku, ki ga je objavil Berliner Zeitung, Rhotert piše o Srbiji, posebej se ozira na nahajališče litija v dolini reke Jadar, ki naj bi služilo nemški avtomobilski industriji – vsaj po načrtih srbskih oblasti in podjetja Rio Tinto.

Alexander Rhotert se desetletja ukvarja z nekdanjo Jugoslavijo in je bil del različnih diplomatskih misij ZN, OVSE, EU…

Na začetku besedila avtor navaja, da register lobistov, ki ga vodi nemški Bundestag, kaže, da ima svetovalna hiša nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja (Zeleni) kot naročnika Rio Tinto, medtem ko Ministrstvo za gospodarstvo vodijo nemški Zeleni, piše Deutsche Welle.

Prav državno ministrstvo za gospodarstvo Franziska Brantner je imela pomembno vlogo v pogajanjih s Srbijo. Brantnerjeva je kasneje postala podpredsednica Zelenih. Rhotert spominja na sestanek julija lani v Beogradu, ko se je tam mudil tudi kancler Olaf Scholz.

Brez kritik iz Berlina

„Presenetile so pohvale Vučića Brantnerjevi, ki je operativno zelo sodelovala. Dejstvo, da lahko pridobivanje litija povzroči veliko škodo okolju, očitno ni pomembno“, piše v besedilu časnika Berliner Zeitung.

„Niti Scholz niti Brantnerjeva nista posvetovala s kritiki projekta. In nihče od njiju ni kritiziral vse bolj avtoritarno obnašanje Vučićevega režima doma in vse bolj agresivno obnašanje navzven“, piše Rhotert in ocenjuje:

„Skandalozno je, kako podpirajo enega zadnjih avtokratov v Evropi in kako ignorirajo množične proteste.“

Po Rhotertovih besedah je litiju dana prednost „čeprav Srbija ne spoštuje sankcij EU proti Rusiji“, kar jo dela „ekonomsko rešilno bilko Moskve v Evropi.“

Litijev dogovor – zadetek v pravo smer

Po takšni trditvi avtor nadalje navaja, da je v Srbiji „v pripravi“ tudi zakon „o tujih agentih“ po vzoru Moskve. Tu avtor očitno misli na predloge Aleksandra Vulina, nakar je Vučić zanikal sprejetje takšnega zakona.

V članku se spominjajo tudi odkritja, da srbske oblasti uporabljajo vohunsko programsko opremo proti aktivistom in novinarjem, da so nekateri kritiki tarča smrtnih groženj in da so po padcu nadstrešnice v Novem Sadu „okrepitev protestov proti vseprisotni korupciji in nepotizmu.“

„Litijev dogovor, ki ga je spodbudil Scholz, Brantnerjeva pa ga je izvedla, je bil v tem pogledu zadetek v pravo smer za Vučićev režim“, ocenjuje politolog.

Rhotert dodaja, da je decembra Scholz gostil Vučića, ob istem dnevu, ko je Vučić ponovil, da ga v Srbiji rušijo od zunaj, z Zahoda, in da ne bo služil tujcem.

„Čudno je, ko v te teorije zarote gre ravno on, ki od EU prejema milijarde evrov podpore in je v Berlinu deležen pozornosti kot redkokdo drug“, ocenjuje Rhotert.

„Nobeni ’tujci’ ne bodo rušili Vučića, nasprotno, Berlin in Bruselj v njem usodno vidita ’sidro stabilnosti’ v regiji. Toda njegovim državljankam in državljanom je dovolj življenja v eni zadnjih evropskih avtokracij“, je mnenja Rhotert.

„Lahko počneta, kar hočeta"

Avtor trdi, da je bil Beograd med letoma 2022 in 2023 „vsaj posredno“ vpleten v več napadov na KFOR in kosovske varnostne sile ter da „nenehno destabilizira Bosno.“

„Kljub vsemu kabinet kanclerja – za ljubezen Vučiću – od maja 2024. blokira sprejem Kosova v Svet Evrope“, navaja Rhotert. Berlin je sicer to blokado pojasnil s tem, da Priština še ni oblikovala Skupnosti srbskih občin, kar je bilo podpisano pred več kot desetletjem.

Še en pokazatelj za Rhoterta je udeležba velike delegacije srbske vlade na neustavni paravojaški paradi, s katero se obeležuje 9. januar kot dan Republike Srbske.

Spominja, da je na ta dan leta 1992 obsojeni vojni zločinec Radovan Karadžić ustanovil Republiko Srbsko „in s tem temeljni kamen vojne v Bosni“, današnji predsednik entitete Milorad Dodik pa sledi načrtu odcepitve in združitve s Srbijo.

Citirajoč nekatera opozorila iz Nemčije in s Kosova, Rhotert piše: „Vučić in Dodik vesta, da lahko počneta, kar hočeta, dokler trajajo litijevi projekti“, kot tudi, da je pomanjkanje solidarnosti s srbskim civilnim društvom „zgodovinska napaka“, povzema Deutsche Welle.