Nikšićevo energetsko ubijanje Federacije BiH: Dva javna preduzeća EP BiH i EP HZHB imata različite cenovnike za iste storitve

Piše: doc.dr.sc.iur Nermin Alihodžić

Ko je visoki predstavnik Christian Schmidt s suspenzijo ustave FBiH za dvaindvajset ur razveljavil glas Bošnjakov in tako vsilil trojko, nihče ni mogel slutiti, kaj bo s seboj prinesla ta in takšna oblast v prihodnosti.

Od napake pri vključitvi Dodika v oblast na državni ravni, kar ima za posledico najhujšo ustavno krizo v državi od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, katastrofalne odzive Vlade Federacije na poplave, ki so prizadele dele Federacije v začetku oktobra lani, preko sanacije dela proge pri Komadinovom Vrelu v Donji Jablanici in sramote Nikšića, ki je za obnovo potreboval skoraj štiri mesece, in to ne z našimi sredstvi, ampak z donacijo turške družbe Cengiz Insaat, do prenaglne odločitve o neradni nedelji v trgovinah.

Temu je treba dodati še odločitev o zvišanju minimalne plače v FBiH na 1.000 KM, ki je bila sprejeta brez predhodnih analiz, posvetovanj s stroko in predvidevanja možnih negativnih posledic za gospodarstvo s sprejetjem takšne prenaglne odločitve. Da ne bo pomote, tudi plača 1.000 KM je nizka, če upoštevamo cene in stroške življenja v BiH, vendar bi bil tak ukrep sprejet po podrobnih analizah, študijah in predvsem ob upoštevanju glasu stroke. Stroka pa pravi, da bi bilo treba vzporedno s tem ukrepom znižati tudi prispevke ter uvesti diferencirano davčno stopnjo, kar pomeni manj denarja v blagajni za Nikšića.

Vendar obstajajo tudi primeri, ki nekako ostanejo pod radarjem, tisto, kar je manj vidno, a kar državljani in podjetniki FBiH dobro občutijo na svojih denarnicah, in tudi to ne vsi enako. Posledica je ekonomsko ubijanje Federacije.

Namreč, Vlada Federacije BiH je lastnica tako JP Elektroprivreda BiH kot Elektroprivrede HZHB
Mostar, vendar Vlada Federacije očitno nima enakih cen za iste storitve v teh dveh podjetjih!

Če naredimo le delno analizo in primerjamo cenik storitev teh dveh podjetij, bomo opazili, da je na primer za izdajo elektroenergetskega soglasja za končnega kupca na NN mreži cena 58,50 KM in na SN mreži 93,60 KM, če ste to zahtevo vložili pri EP HZHB Mostar, medtem ko za isto storitev pri EP BiH plačate 73,70 KM na NN mreži in 187,20 KM na SN mreži. Pri EP HZHB je ta storitev enaka za proizvajalce in kupce, vendar za proizvajalce v JP EP BiH ta storitev znaša kar 275 KM z DDV.

Če ste kot kupec izključeni zaradi npr. neplačanega računa za porabljeno električno energijo pri EP HZHB med delovnim časom, boste za ponovni priklop plačali 40 KM, če je bilo izključenje na merilnem mestu, in 117 KM, če je bilo izključenje na mestu priklopa (steber, strešni nosilec).

Vendar pa vam bo pri EP BiH po tej osnovi, če je bilo izključenje na merilnem mestu med delovnim časom, za ponovni priklop zaračunano 76 KM, za ponovni priklop, če je bilo izključenje na mestu priklopa (steber, strešni nosilec), pa 140,40 KM.

Še bolj zanimiva je situacija glede izgradnje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Veliko govorimo v zadnjem času o energetski tranziciji in mednarodnih obvezah naše države na tem področju, vendar se ne moremo otresti vtisa, da vodstvo EP BiH na tem področju ciljno ovira.

Izgradnja solarnih naprav poteka zelo dobro v delu, ki ga pokriva EP HZHB Mostar, medtem ko v delu, ki ga pokriva EP BiH, lahko mirno rečemo, da je povsem zastala! Je to diletantski pristop generalnega direktorja SDP Sanele Buljubašića ali gre za klasično strankarsko zaposlovanje in postavljanje nekompetentnih, a zvestih kadrov s strani vsiljenega Nermina Nikšića na čelo javnih podjetij, bo pokazal čas? Ali morda ciljno slabljenje tega podjetja?

Kajti kakšen sklep naj izpeljemo iz dejstva, da če se odločite za naložbo v izgradnjo solarne naprave za proizvodnjo električne energije, poleg že obstoječih ogromnih administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo trenutni investitorji, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje EP BiH, kar vključuje tri do štiri leta trajanja postopka priklopa tudi mikro proizvodne naprave, je ena ključnih dejstev, da je EP BiH za lansko leto od svojih kupcev preko računov za električno energijo, ki jih vsi redno prejemamo, zbrala štirikrat več sredstev za nadomestilo za obnovljive vire energije v primerjavi z EP HZHB, medtem ko je investitorjem, priključenim na EP BiH, na podlagi spodbudnih odkupnih cen za električno energijo izplačanih celo petkrat manj teh sredstev v primerjavi z investitorji, priključenimi na distribucijsko omrežje EP HZHB.

Da menedžmentu EP BiH ne primanjkuje domišljije in ustvarjalnosti, kako otežiti energetsko tranzicijo v delu Federacije, ki ga pokriva to podjetje, so tudi cene drugih storitev, ki so verjetno zasnovane za popolno odvračanje potencialnih investitorjev v obnovljive vire, ki se želijo priključiti na distribucijsko omrežje EP BiH, a ironija je še večja za prosumente.

Tako na primer poleg izdelave Optimalne tehnične rešitve priklopa proizvajalca, uvedeno tudi plačilo absurdne storitve Izdelava optimalne tehnične rešitve priklopa prosumenta. To v praksi pomeni, da EP BiH zaračunava že vnaprej določeno tehnično rešitev, s katero se v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti priklop obnovljivega vira prosumenta izvede na lastno elektroenergetsko napeljavo z omejeno priključno močjo, ki ustreza priključni moči v statusu kupca!

Ali pa izdelava Optimalne tehnične rešitve priklopa proizvajalca/prosumenta do 23 kW, torej mikro naprave, kar je v praksi največje število prosumentov iz kategorije „gospodinjstvo“, EP BiH zaračuna kar 420 KM, od 23-150 kW zaračuna 1.690 KM, od 150-500 kW pa neverjetnih 5.512 KM.

Na drugi strani, v primeru EP HZHB, storitev Izdelava optimalne tehnične rešitve priklopa prosumenta ne obstaja, kar pomeni, da gospodinjstva, ki jih pokriva to podjetje v statusu mikro naprave, za to ne plačujejo ničesar.

Če želi proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na primer zgraditi napravo z močjo 500 kW-1 MW, bo pri EP BiH za izdelavo Optimalne tehnične rešitve priklopa plačal astronomskih 11.490 KM, medtem ko bo za enako moč pri EP HZHB plačal 1.170 KM. Da, prav ste prebrali. In takšnih primerov glede prehoda na obnovljive vire energije v delu Federacije, ki ga pokriva EP BiH, je na pretek.

Zakaj je tako? Ali trojkaška oblast zaradi lastne nesposobnosti ali zaradi servilnega izpolnjevanja nečigavih nalog na ta način ekonomsko desetkuje bosansko prebivalstvo in gospodarske subjekte? Če se spomnimo izjave generalnega direktorja EP BiH, da se „gasi razsvetljava na hodnikih“, lahko rečemo, da gre za nesposobnost ali neznanje. Če pa zadnje dni poslušamo zveznega ministra za energijo, rudarstvo in industrijo Vedrana Lakića, ki kot papiga ponavlja plinifikacijo kot zamenjavo za električno energijo, potem je verjetno, da je ta oblast na nalogi uničevanja lastnega elektroenergetskega sektorja po nečigavem naročilu.