Nikšićeva zmeda, Čovićeva jasna črta: Brez sprememb zakona o južni povezavi bo vse ostalo le črka na papirju!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

V morju političnih izjav, sporočil in medsebojnih obtožb ostane povprečnemu državljanu le eno vprašanje – komu verjeti?

Takšen primer ponovno gledamo v zvezi s projektom Južna povezava.

Zadnje izjave Dragana Čovića so ponovno razgalile vse slabosti političnega dialoga v Bosni in Hercegovini, kjer se dogovori zlahka kršijo, zaupanje pa se težko gradi in hitro izgublja. In kar je še posebej vznemirjujoče, je potrditev, da premier Nermin Nikšić ne govori resnice ali pa vsaj poskuša revidirati lastne besede, ko mu to politično ustreza.

Sam Nikšić je namreč javno priznal, da so bili dogovori s političnimi partnerji prekršeni. Poskušal je to ublažiti z „človeškim dejanjem“, kot pravi, s klicem in opravičilom Draganu Čoviću, češ da ga bodo odločno preglasovali. Vendar pa nekaj dni kasneje poskuša ublažiti škodo in trdi, da so mediji napačno interpretirali njegove besede.

„Čović ni napovedal sprememb zakona. Stal sem ob človeku. Rekel je – zakon je bil sprejet in je začel veljati. Nimamo se kam vračati,“ je izjavil Nikšić 17. aprila, s čimer je poskušal pojasniti zmedo, ki jo je sam predhodno ustvaril z govorjenjem o možnih spremembah Zakona o Južni povezavi.

Namesto jasnega in doslednega stališča smo dobili kontradikcije, izgovore in prelaganje odgovornosti na medije.

Na drugi strani pa Dragan Čović ostaja dosleden, brez obračanja, brez relativiziranja. Gostujoč na N1 je jasno povedal: zakon je sicer pomemben, a brez vključevanja interesov hrvaškega naroda njegova implementacija ne bo mogoča.

Projekt, ki poteka skozi Hercegovaško-neretvanski in Zahodnohercegovski kanton, mora po njegovih besedah imeti strukturo, ki vključuje tudi lokalno skupnost, ki ji neposredno pripada.

„Zakon je mogoče implementirati, ko bodo vgrajeni interesi hrvaškega naroda. To je za nas strateški projekt. Ne želimo, da bi kdo drug upravljal s tem – to je naše bogastvo,“ je dejal Čović, jasno sporočajoč, da zahteva konkretne spremembe zakona, sicer lahko projekt ostane le na papirju.

Se zdaj sprašujete, komu verjeti? V tem primeru bolj verjamem Draganu Čoviću.

Ne zato, ker je brezhiben politik (ravno nasprotno), ampak zato, ker ne skriva stališč, ne poskuša zmanjšati odgovornosti in ne zanika prejšnjih izjav.

Doslednost in jasnost v takšnih vprašanjih sta vrednejši od naknadnih opravičil in zmedenih izgovorov, ki nam jih je Nikšić do zdaj izključno in edino ponudil.