Ni za konflikt, razen s Komšićem: Ali je opozicija sprla Konakovića in Čovića z Zahodom ali njuno nedejavnost?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Prepirajo se z vsemi pomembnimi partnerji Bosne in Hercegovine, širijo protizahodno histerijo, prijateljstva na Vzhodu pa so nam skoraj uničili, so besede ministra zunanjih zadev BiH Elmedina Konakovića in vodje NIP-a, ki govori o opoziciji, pri čemer misli predvsem na SDA, DF, NES in SBiH. Resnici na ljubo je Konaković te trditve večkrat izrekel, pri čemer je mislil predvsem na kritike, ki jih predstavniki teh strank namenjajo ameriškemu veleposlaniku Michaelu Murphyju in visokemu predstavniku Christianu Schmidtu.

Konaković poudarja, da noče prepira, čeprav smo razumeli, da noče prepira z Dodikom in Čovićem, v 'vojno' s Komšićem pa tako zlahka vstopi!

Konaković se ni prepiral, ni se upiral, molče je izpolnjeval vse, kar se je od njega zahtevalo, nato pa je, tako kot celotna 'trojka', dobil politično zaušnico iz ameriškega veleposlaništva! Dogovor iz Bakinaca ni tisto, kar bo BiH uspevalo. Zelo natančno in jasno predlogi, vsebovani v dokumentu, napisanem v Laktaših 18. januarja, govorijo veliko o volitvah, zelo malo pa o volilni integriteti. Očitno poučeni iz preteklih dogodkov sta Dodik in Čović tokrat snemala partnerje iz Trojke.

Nauk: pazi, katerega volka hraniš. To bi lahko bilo tudi sporočilo za Murphyja, ki je preveč verjel v sposobnost Trojke, da 'obrzda' Milorada Dodika, ne vedoč, da se najprej sami med seboj ne morejo obrzdati, nato pa se zgodi še primer Dragan Čović.

Njegova zaustavitev gradnje Južne interkonekcije, do katere je ZDA zelo mar, je razburkala duhove. Konaković je skrival resnico, govoreč, da 'projekt poteka', in nekaj časa so to laž prenašali mediji.

Konaković ni kritiziral Dragana Čovića zaradi njegovega odprtega spora z Murphyjem niti z eno besedo ni rekel, da 'nas prepira z Zahodom', kot pogosto obtožuje opozicijo, češ da nimajo predlogov za rešitev problemov in da samo izmišljajo, kako bi procese zaustavili ali upočasnili.

Pravzaprav vse, kar počneta Dodik in Čović, Konaković in ekipa zaračunavajo opoziciji, zdaj, ko se je končno tudi Murphy sam prepričal o površnosti in veliko rečenega, a malo storjenega, je nastala panika. Ni treba biti filozof ali velik diplomat, da vidiš, da ni bilo storjeno nič, in da skrivanje za opozicijo spominja le na Vučićevo metodo, znano kot 'kaj so pa oni počeli prej', ker je preprosto nemogoče pričakovati, da bo opozicija naredila kaj na poti v EU, medtem ko ima večina potrebne roke in prevzete funkcije.

Ali to pomeni, da je opozicija, 'prepirajoč se' z Zahodom, sprla Konakovića z istim, ali pa se je 'trojka' tako zapletla v svoje laži, da nima več kam? Spet ZDA, ko je gosto, pokažejo, da so prijatelj Bosne in Hercegovine. Združene države Amerike poudarjajo, da je edini zakonit način za odgovor na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s Predsedstvom BiH skozi ustavne amandmaje!

In povod sestanka, ki ga zdaj zahteva Trojka, je ta trditev, da bi ublažili 'šok in neverico' v ameriškem veleposlaništvu, kjer začudenje ne preneha. Jezikovne akrobacije Dragana Čovića o nekem fantomskem izboru člana Predsedstva iz vrst bošnjaškega, hrvaškega ali srbskega naroda, pa še skozi neko plavajočo 'Herceg-Bosno', ne more biti vgrajeno v volilni zakon, ker Ustava BiH pravi drugače.

A to je fenomen, ki ga je treba preučevati, da Trojka to spozna šele, ko reagira ameriško veleposlaništvo, in da ne posluša množice pravnih strokovnjakov, uglednih profesorjev ustavnega prava, in nenazadnje tudi opozicije. Ne, Konaković bo odprl fronto z njimi, nekatere bo imenoval bote, druge zavorne na poti BiH v EU!

Navsezadnje tudi v Bruslju vedo, da Predsedstvo BiH nima nalog na reformni poti BiH, temveč Svet ministrov BiH, ki ne dela ničesar. Kajti tudi če bi kdo od članov Predsedstva BiH zahteval, da se pogajanja z BiH ne odprejo (kar je mimogrede rečeno laž), njegove želje ne bi bile uslišane, ker ko Svet ministrov konča delo, je pot odprta!

A v Svetu ministrov sedi Konaković in njegovi partnerji, ki poleg tega, da ga med pogajanji snemajo, delajo na predlaganju zakonov, ki bodo zadovoljili nekatere njihove osebne potrebe (mandat direktorja v BHANSA, zaposlovanje tujih državljanov kot svetovalcev itd.).

Očitno se išče alibi za že vnaprej obsojen neuspeh. In razumemo, da je lažje okriviti Komšića, ki je, 'prepirajoč se' z Zahodom, sprl Konakovića, Čovića in Dodika z Ameriko! Resnica je veliko preprostejša od tiste laži, ki nam jo servirajo – delajte, kajti v delu je rešitev, ne v pripovedovanju!