NES obljubil Stranki za BiH, da bosta lagala SDP: Bećiroviću bova dala javno podporo, delala pa za Efendića!

Napisal: Rasim Belko

Ni novost, da je Bosanska krajina prostor, na katerem so mnogi polomili zobe. Kot ni novost, da je krajinski politični prostor pogoltnil mnoge ambicije, želje in sanje ter jih izpljunil na smetišče zgodovine.

Politični valovi na Uni so ponovno nemirni, kolesa pa bi se lahko zlomila na tistih, ki sanjajo, da so političko bitko v Krajini dobili.

Zaradi boljšega razumevanja te zgodbe vas bom spomnil, da je vlada v Bihaću večkrat padla in bila reorganizirana, da so približno do zdaj poskusili vsi z vsemi in da je to kontinuiteta tudi iz prejšnjih mandatov.

Najnovejši vihar politične restavracije kantonalne oblasti v Krajini ni obrodil sadov, torej je oblast v USK uspela ohraniti, ceno tega dogovora pa bo najverjetneje plačala vrh SDP-ja BiH, oziroma njihov kandidat za člana Predsedstva BiH.

Pretekli teden je bilo vse pripravljeno, da bi nova večina sklicala sejo Skupščine USK in da bi bila izbrana nova vlada, v kateri bi sedeli predstavniki SDA, DF, SBiH in POMAK-a. In medtem ko so posamezni mediji ugibali, očitno ne z dovolj dobrimi informacijami, medtem ko je javnost čakala izid tistega, o čemer se po čaršiji šepeta, so v Narodni evropski zvezi (NES) kovali načrt, kako se obdržati na oblasti.

In uspeli so, na žalost ali na srečo, to se sprašujejo in oktobra bodo odgovorili Krajišniki. Toda tisto, kar je odločilo in onemogočilo spremembo kantonalne oblasti, bi lahko zelo lahko odločilo Denisu Bećiroviću in s tem Nerminu Nikšiću.

Ker je spremembo oblasti v USK blokirala Stranka za Bosno in Hercegovino (SBiH), in to potem, ko so iz NES-a obljubili predsedniku SBiH Semirju Efendiću, da bodo na terenu delali zanj kot predsedniškega kandidata.

In tu, v spletu falangističnih odnosov, pridemo do zapleta, ki ga nihče ni mogel slutiti. NES je, tako kot SBiH pred štirimi leti, podprl Bećirovića in megalomansko koalicijo. Potem so se razšli, nato združili v zgodbi o Schmidtovem vsiljevanju oblasti.

Proti koncu tekočega mandata je pohlep v NES-u premagal, zato so postali prilepek projektu Trojka, v mnogem slabem, med drugim tudi pri izboru HDZ-jevega Marina Vukoje v Ustavno sodišče, izboru Zorana Krešića v UO FTV ... in podobno.

O tem je včeraj govoril tudi predsednik SDP-ja BiH, ki je javno potrdil, da je NES sledilec politike Trojke.

„Predvsem mislim, da bo Trojka kot projekt zagotovo obstala in da celo že imamo zdaj kvalificirane nekatere partnerje, ki so se izkazali kot verodostojni in kakovostni partnerji, še posebej v Federaciji BiH, kot so NES, PDA in te politične stranke, ki nas resnično spremljajo brez kakršnegakoli pogojevanja, kot je stranka Snaga naroda ministra Isaka. Torej, imamo partnerje, ki so se kvalificirali kot partnerji Trojke,“ je izjavil Nikšić za TV SA.

Torej, medtem ko Nikšić ne dvomi v podporo NES-a Trojki, pa tudi Bećiroviću, so se iz NES-a hladno odločili, da se bodo poigrali s „partnerji“. Dve stranki z enim udarcem, logika je tandema Nermin Ogrešević - Rifat Hozanović. Medtem ko SDP in Bećirović računata in se zahvaljujeta Nerminu Ogreševiću in NES-u za podporo, Semir Efendić in SBiH računata, da jima bo dogovor iz ozadja pomagal doseči boljši volilni rezultat.

Čeprav sta SBiH in njen predsednik v delu preteklega mandata kazala znake politične odgovornosti in državotvornosti, lahko na koncu zgodbo o SDP-ju, NES-u in SBiH imenujemo še en zgledni primer političnega relativizma, v katerem resnica traja točno toliko, kolikor traja interes. Vse drugo je čista iluzija kontinuitete. In da bi se Bećirović moral resno zaskrbeti in vprašati, nakazuje tudi to, da sta NES in SBiH partnerja dolgoletna, zato je bila sama po sebi podpora kandidatu Trojke, ne pa kandidatu dolgoletnega partnerja SBiH, čudna in lahkotno dana.

Ker se v Krajini že dolgo ne bije boj za ideje, ampak za interpretacije trenutka. Trenutek pa je praviloma kratek, potrošen in nagnjen k trgovanju. Tisto, kar se je včeraj imenovalo princip, se danes preoblikuje v taktiko, jutri pa v nujno zlo. In tako v krogu, brez pravega začetka in brez namere, da bi prišli do konca.

Morda je največja ironija v tem, da vsi akterji te zgodbe hkrati verjamejo, da so nad igro, medtem ko dejansko le menjavajo vloge v isti predstavi. Občinstvo pa, dodajmo, ne pričakuje več razpleta, navadilo se je na neskončne akte brez katarze. V takšnem gledališču absurda oblast ni cilj, ampak stanje, opozicija pa ni alternativa, ampak začasna diagnoza.

Krajina, tako kot mnogo krat doslej, ne bo odločila le političnih projektov, ampak tudi iluzije o njihovi velikosti. Ta prostor ima namreč neprijetno lastnost, da vsakomur prej ali slej pokaže mero, tako politično kot človeško. Mera pa, kot se zdi, nikoli ni bila bolj naklonjena tistim, ki mislijo, da se ji lahko izognejo.

Krajina je prostor zase, ker je ta stražarnica navajena skrbeti sama zase, ko nihče drug ne bo. In zato bi lahko krajinska spletka bila previdnost za SDP, oziroma za tiste razumne v tej stranki, daleč razumnejše od njenega predsednika.

Toda dogajanja na stražarnici vse kažejo, da bodo ogrožene polirane zgodbe o 12 apostolih Denisa Bećirovića. Ker se na primeru Krajine in dejstva, da bo NES ostal zavezan obljubi Bećiroviću, delal pa za Efendića, postavlja vprašanje, koliko jih bo med 12 podpornikov na papirju. Komu verjeti, je težko vprašanje za Bećirovića, saj je že postalo jasno, da vsem ne more, kar pa že dovolj maje možnosti za zmago.