Nebenzja in beograjska "Politika": Kdo na Balkanu grozi z novimi spopadi?

Piše: Armin Sijamić

V ponedeljek je beograjska „Politika“ objavila intervju s stalnim predstavnikom Ruske federacije pri Združenih narodih. Vasilij Nebenzja trdi, da Balkanu grozi konflikt, ki ga spodbuja Zahod, Rusija pa deluje za umiritev razmer.

Fenomen poročanja beograjske „Politike“ v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je vstopil v številne knjige, ki se ukvarjajo s propagando in širjenjem sovraštva. Ta časnik do danes ni veliko odstopil od svojega dojemanja sveta v času razpada Jugoslavije, agresije in genocida, čeprav se je način poročanja spremenil.

Lahko bi rekli, da ta časnik danes, skupaj z nekaterimi drugimi srbskimi mediji, poskuša predstaviti kot spodobno in sprejemljivo tisto, kar tamkajšnji tabloidi vsak dan sporočajo s preprostimi besedami in fotografijami. Tako boste v „analizi“, ki je ovita v nazive avtorjev in podprta s citati zgodovinskih osebnosti ter spomini uradnikov, prišli do zaključka, ki „vrišči“ s naslovnic tabloidov, da Zagreb, Sarajevo, Priština, Podgorica in Zahod delujejo na iztrebljenje Srbov in uničenje Srbije.

V „Politiki“ je objavljen intervju z ruskim diplomatom Vasilijem Nebenzjem. Ta ekskluziva prihaja v dneh, ko se Kosovo poskuša pridružiti Svetu Evrope, Generalna skupščina pa se pripravlja na glasovanje o resoluciji o genocidu v Srebrenici. Intervju, ki naj bi okrepil vtis, da sta Srbija in Srbi žrtvi svojih sosedov in Zahoda, je napisan tako, da se tako v vprašanjih kot v odgovorih genocid v Srebrenici označi z narekovaji, prav tako pa tudi visoki predstavnik Christian Schmidt.

Rusija ima, Nemčija pa ne pravice

V intervjuju se odgovornost za takšne poteze pripisuje Nemčiji, „eni od držav Osovine“, kar bi Berlin najbrž moralo odvrniti od premišljevanja o kakršnih koli zločinih, kot meni avtor intervjuja. Ali to pomeni, da zločini, ki so jih nekoč v zgodovini zagrešili nekateri, njihovim naslednikom odvzamejo pravico, da razmišljajo o tej temi? Ali to pomeni, da „Politika“ nima več pravice govoriti o novinarstvu?

Ruskemu diplomatu je v napoto tudi bombardiranje Jugoslavije s strani Nata pod vodstvom Slobodana Miloševića, saj po njegovih besedah za to ni bilo odobritve Varnostnega sveta ZN. Poleg tega Nebenzja trdi, da je razpravo o tem primeru, na katero je vztrajala Moskva, v Varnostnem svetu ZN nedavno preprečila Francija. Vztrajanje, da je Pariz odgovoren, ker do razprave ni prišlo, verjetno lahko opazujemo tudi kot kritiko srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki se je nedavno srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kar očitno Moskvi ni všeč.

/qpost/342341/Francuska-se-vratila-na-Balkan-i-rauna-na-Srbiju-u-obraunu-s-Rusijom

Francija se je vrnila na Balkan in računa na Srbijo v obračunu z Rusijo

Piše: Armin SijamićObisk srbskega predsednika Aleksandra Vučića v Parizu in sprejem pri predsedniku Emmanuelu Macronu je pomemben iz več razlogov, eden od njih je francoska vrnitev na Balkan, od koder se je v znatni meri umaknila v začetku tega s

Nebenzja kaže, da uradni Moskvi ni všeč naraščajoči vpliv Zahoda na Balkanu in trdi, da sta si „zgodovinsko gledano Rusija in Srbija vedno bili bliski, bratski državi, sta se nagibali druga k drugi, medtem ko so zahodne države zgodovinsko bile ljubosumne na to, vključno z ZDA v trenutni fazi svetovne zgodovine.“ Vprašati se je, v kontekstu vojne v Ukrajini, ali bi Rusiji ustrezalo, da „bratska država“ povzroči težave Zahodu in ali je to „bratstvo“ toliko vredno?

Moskvi je jasno, da si Zahod po invaziji Rusije na Ukrajino, ki jo je obsodila Generalna skupščina ZN in Vučićeva Srbija, v svojem dvorišču, kar je Balkan zdaj, želi vzpostaviti svoja pravila igre. Zanimivo, Nebenzja je že ob sprejetju te resolucije v svojem nagovoru trdil, da to vodi v eskalacijo.

/qpost/334776/Balkanske-kalkulacije-o-ukrajinskom-ratu-sve-su-dramatinije-i-pogrenije

Balkanske kalkulacije o ukrajinski vojni so vse bolj dramatične in napačne

Piše: Armin SijamićV zadnjih mesecih vojna v Ukrajini ne poteka tako, kot bi si želel Kijev, medtem ko Rusija povečuje pritisk na več delov fronta. Vsak uspeh ruske vojaške mašinerije v Ukrajini skrbi veliko število držav v Evropi, vključ

Čeprav je celoten intervju poln nelogičnosti in dvojnih meril, se s tem ne bomo ukvarjali. Za nas v Bosni in Hercegovini je najpomembnejši del tega intervjuja povezan s komentarji o novih spopadih na Balkanu. Nebenzja trdi, da se v „BiH naši zahodni nasprotniki ne obnašajo nič manj bahavo“ kot v drugih delih sveta in da konflikt „izzivajo zahodne države“.

Kdo in zakaj grozi s spopadi?

„Lobiciranje za resolucijo Generalne skupščine ZN o „genocidu“ v Srebrenici je še en primer poskusa Zahoda, da izkoristi nelahko preteklost in čustva bosanskih muslimanov ter s tem izvede pritisk in podjarmi Srbe iz BiH, ob njih pa tudi vse druge. To vprašanje Zahod ne šteje za „zadevo zgodovine“ in ga aktivno promovira. Razumemo kompleksnost obdobja državljanske vojne v BiH, zato to pobudo smatramo destruktivno, sposobno povzročiti eksplozijo na Balkanu. Sodelujemo z drugimi delegacijami, da bi jim pojasnili situacijo in prenesli našo zaskrbljenost,“ je dejal Nebenzja, nato pa še, da se „danes nad Balkanom nadvija nevarnost novega konflikta, ki ga izzivajo zahodne države“.

Te verbalne akrobacije so očitno namenjene javnosti v Srbiji, ki se ne želi soočiti ne s svojo bližnjo ne z daljno preteklostjo. S pomočjo izobraževalnih institucij, cerkve, medijev in politikov v Srbiji se ustvarja narativ, da vsi okoliški narodi, četudi so večkrat manj številčni od srbskega, stoletja delujejo na uničenje Srbov, vsak dokaz, ki se predloži proti takšni trditvi, pa se poskuša predstaviti kot ponaredek. V omenjenem intervjuju „Politika“ v vprašanju sogovorniku pravi, da je domnevni genocid „pravno neobstoječ“, čeprav Srbija uradno priznava sodišča, ki so odločila, da se je genocid zgodil.

Kljub temu, ko govorimo o možnih spopadih v regiji in stalnem dvigovanju napetosti, je treba navesti le nekaj dogodkov v zadnjih dveh letih, kolikor traja agresija Rusije na Ukrajino. Tisti, ki gledajo proti Moskvi in na katere Moskva očitno računa, so v tem obdobju dokazali, da so prav oni edina grožnja miru v regiji. Spomnimo se poročanja srbskih medijev in dvigovanja napetosti, da jih bo nekdo napadel, vojaških vaj, ki jih televizije prenašajo v živo, nakupov orožja z vseh koncev sveta, obračunov z antifašističnimi dosežki v Srbiji, protestov v BiH na entitetskih mejah ali napadov v Banjski, potem ko so „mirni državljani“ pretepli skupino Natovih vojakov...

/qpost/317718

Blaga reakcija Zahoda na dogodke iz Banjske bi bila povod za nove napade

Piše: Armin SijamićŽe od napada na kosovsko policijo pred desetimi dnevi poteka operacija „nadzora škode“, ki poskuša dokazati, da uradni Beograd ni kriv in da je treba teroristični napad čim prej pozabiti in ga spremeniti v

Na koncu se vprašajmo, komu bi spopad na Balkanu ustrezal. Bi Zahodu ustrezal spopad v njenem dvorišču? Bi Rusiji ustrezal, na primer, spopad v Srednji Aziji ali na Kavkazu? Če bomo verjeli Nebenzji, potem bi ta vojna ustrezala samo Zahodu. „Mi s svoje strani storimo in bomo storili vse, kar je v naši moči, da preprečimo destruktivne načrte zahodnih držav in ne le da preprečimo kaos na Balkanu, ampak tudi da pomagamo narodom pri vzpostavitvi trajnega miru v regiji.“

Če pa Nebenzji ne bomo verjeli na besedo, se moramo spomniti tednov pred agresijo Rusije na Ukrajino. Takrat je Kremelj trdil, da ne bo napadel Ukrajine, nato pa, da se Kijev pripravlja napasti Rusijo. Po tem je invazijo, ki jo je obsodila večina držav na svetu, Kremelj poimenoval „posebna vojaška operacija“ in sporočil, da Zahod proti Rusiji vodi vojno v Ukrajini, medtem ko je kaznoval tiste, ki so operacijo v Ukrajini poimenovali vojna.

Dobra novica tako za Srbijo kot za regijo je, da o prihodnosti Balkana odločajo tudi drugi poleg Rusije.