NAVAJEN, DA JE HEROJ Prepozno, da bi bil pogumen: Pašić proti sistemu, ki ga je sam hranil!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Namestnik glavnega tožilca Džermin Pašić je prijavil glavnega tožilca Milanka Kajganića zaradi ustavljene preiskave v primeru rušenja ustavnega reda. Javnost je to novico sprejela z odprtimi rokami, a – na žalost – prepozno.

Pašić se je očitno naučil biti heroj (prej ga je veleposlaništvo ZDA imenovalo za heroja meseca, zaradi primera 'Respiratori'), zato je zdaj vprašanje, ali Pašić to počne po naročilu najdražjega veleposlaništva ali pa gre za kaj drugega.

Ko pravimo, da je prepozno, pojasnjujemo zakaj. To bi se moralo zgoditi veliko prej, in še preden je bil Kajganić 20. oktobra 2022. izvoljen za glavnega tožilca. Preprosto, ne bi smeli pristopiti k njegovemu imenovanju, dokler se ne razkrije, kako je pobegnil obtoženec za vojne zločine Milomir Savčić (10. avgusta 2021). Iz Tožilstva BiH še danes ni odgovora o načinu pobega osumljenca za najhujša kazniva dejanja.

Za pobeg je bila očitno potrebna resna logistična podpora in Savčić jo je zagotovo imel. V vse so bili domnevno vključeni sam vrh Republike srbske in Srbije. Njemu so bili prej, z izrečenimi ukrepi prepovedi, odvzeti potni listi BiH in Srbije, pa tudi osebna izkaznica, ter mu je bilo prepuščeno bivališče in potovanja. Torej je moral za prehod meje imeti široko verigo pomočnikov.

Nikoli se nihče na Tožilstvu BiH resno ni ukvarjal z medijskimi odkritji, da je prav nekdo iz te institucije obvestil Savčića, da mu bo odrejen pripor in – beži!

Danes pa v kazenski prijavi, ki jo je 12. novembra Pašić vložil na Državno tožilstvo proti svojemu šefu in tožilki Vedrani Mijović, ju obtožuje, da sta sprejemala odločitve v korist takrat osumljenih beguncev – Milorada Dodika, Radovana Viškovića in Nenada Stevandića.

Spomnimo, Kajganić je prej razpustil ekipo, ki je vodila preiskavo, v kateri je bil tudi sam Pašić, ter zadevo zaupal svoji zvesti tožilki Vedrani Mijović. Že takrat je bilo jasno, kam stvari gredo. Toda takrat Pašić in drugi niso imeli moči, da bi spoštovali zakon – dokler jih ni „višja sila“ (beri lastni interes in položaj) prisilila, da ravnajo zakonito.

Kljub temu največji problem ni samo v Kajganiću. Noben tožilec ni reagiral na dejstvo, da je Mijović – sicer hči nekdanjega člana SNSD – leta privilegirana v sistemu. Nihče ni pomislil, da bi to prijavil. Sicer je nekdanja glavna tožilka Gordana Tadić prav zaradi zlorabe CMS sistema končala na črni listi ZDA.

Nihče nikoli ni zahteval preverjanja CMS (sistema za samodejno dodeljevanje zadev) in pojasnil, kako to, da prav Mijović dobi vse primere posebnega političnega interesa za srbsko politiko v BiH. Resda, glede na to, kako deluje VSTV, morda od prijave ne bi bilo nič – a nihče niti poskusil ni. In vmes so bili uničeni številni življenji.

Še posebej žalostno je, da so vsi na Tožilstvu BiH molčali o montiranih obtožnicah proti pripadnikom Armije RBiH in MUP RBiH. Najbolj očiten primer je primer „Dobrovoljačka“ – zadeva čista kot solza, kar je bilo potrjeno tudi v Haagu – a niti to ni bilo dovolj, da bi kateri koli tožilec na kolegiju Tožilstva BiH postavil vprašanje: kaj pravzaprav počne Kajganić? In prav s podpisom te obtožnice, napisane v ekavici, je prišel na čelo Tožilstva BiH!?

Zato danes, čeprav je Pašićeva prijava korak, ki ga javnost upravičeno pozdravlja, ne bi smeli slaviti nobenega uradnika, ker se je končno odločil spoštovati zakon. To ni dejanje poguma, ampak osnovna dolžnost vsakega tožilca – služiti pravici, ne nadrejenim, kot večina, na žalost, danes počne.