Navigacija po evropski poti energetske varnosti: Trajnost bosansko-hercegovske energetske prihodnosti

*Intervju je na voljo tudi v angleščini, ki si ga lahko preberete TUKAJ

Profesor dr. Aliaksandr Novikau z Mednarodne univerze v Sarajevu v intervjuju za novinarsko agencijo Patria govori o energetskih izzivih, problemih in potrebah Bosne in Hercegovine, potencialu in energetski tranziciji. Prof. dr. Novikao vodi projekt Jean Monnet "Evropska energetska varnost", ki ga financira Evropska unija. Prof. dr. Novikau je strokovnjak za energetsko varnost, okoljsko politiko in trajnostni razvoj.

Pogovarjala se je: Amina Čorbo - Zećo

Kaj je energetska varnost in kakšni so danes največji izzivi energetske varnosti v Bosni in Hercegovini? Kako se ti izzivi ujemajo s širšo evropsko energetsko varnostjo?

Novikau: Energetska varnost je stanje, v katerem ima država, skupaj s svojimi državljani in gospodarstvom, dostop do zadostne količine energetskih virov po razumnih cenah, ne da bi pri tem povzročala družbene, političke ali okoljske tveganja. Izzivi energetske varnosti v Bosni in Hercegovini so danes večplastni in odražajo širše skrbi po vsej Evropi, zlasti v kontekstu geopolitičnih sprememb, podnebnih sprememb in gospodarskih prehodov.

Prvič, velika odvisnost BiH od premoga predstavlja pomemben izziv, ki odraža evropski boj z razogljičenjem v okviru, kot je zeleni dogovor EU. Drugič, odvisnost države od ruskega plina preko enega plinovoda odraža širše evropske težave z diverzifikacijo energetskih virov. Poleg tega zastarela infrastruktura, politična fragmentacija in počasno sprejemanje obnovljivih virov energije dodatno zapletajo energetsko varnost BiH, vzporedno z infrastrukturnimi in političnimi izzivi, s katerimi se soočajo številne evropske države.

Kako ocenjujete trenutno energetsko infrastrukturo Bosne in Hercegovine in katere korake je treba sprejeti za izboljšanje njene odpornosti in dolgoročne trajnosti?

Novikau: Trenutna energetska infrastruktura BiH je precej zastarela in nujno potrebuje posodobitev. Večina energetskih obratov, zlasti tistih na premog in hidroelektrarn, je starih, kar vodi v operativno neučinkovitost, povečane stroške in okoljsko degradacijo. Prenosna in distribucijska omrežja so prav tako zastarela, kar povzroča znatne energetske izgube in težave z zanesljivostjo.

Za krepitev odpornosti in premik k trajnosti mora BiH začeti celovito nadgradnjo svojega omrežja, vključiti digitalizirane tehnologije pametnih omrežij za boljše upravljanje energije, zmanjšanje izgub in brezhibno integracijo obnovljivih virov energije. To vključuje znatna vlaganja v fizično infrastrukturo in digitalne rešitve, potrebne za upravljanje omrežja.

BiH mora tudi dati prednost razvoju obnovljivih virov energije, kjer ima naravne prednosti, kot so hidroenergija, veter in sonce. Ta prehod zahteva ne le nove instalacije, temveč tudi spodbujevalne politike, ki spodbujajo obnovljive vire energije s pomočjo spodbud in regulativne jasnosti.

Dolgoročno trajnost vključuje kulturne spremembe k varčevanju z energijo in učinkovitosti, kar se doseže s pomočjo javnega izobraževanja in podpornih politik. Na koncu, izgradnja odporne in trajnostne energetske infrastrukture v BiH ne bo le zadovoljila neposrednih domačih potreb, temveč se bo tudi uskladila s svetovnimi trendi k čistejšim, varnejšim energetskim sistemom.

Kako lahko Bosna in Hercegovina zagotovi pravičen energetski prehod, medtem ko se oddaljuje od premoga k obnovljivim virom energije, s podporo skupnostim, ki so odvisne od premoga?

Novikau: Obstajajo resne skrbi, da bi prehod s premoga na obnovljive vire lahko povzročil gospodarske in socialne težave, kot so izguba delovnih mest v lokalni industriji rudarstva in proizvodnje energije ter dvig cen za potrošnike. Proces zelenega energetskega prehoda, ki na koncu zahteva zaprtje rudnikov premoga in termoelektrarn na premog, predstavlja poseben izziv v regijah, kjer je ta sektor vitalna industrijska veja.

Zato je pomembno, da prehod na obnovljive vire ne le blaži okoljske težave, temveč tudi izboljša splošne življenjske pogoje. To se lahko doseže z določitvijo strogih okoljskih standardov za vse nove energetske projekte in zagotavljanjem, da ti prinašajo korist, ne škode lokalnim ekosistemom in skupnostim.

Zagotavljanje pravičnega energetskega prehoda v BiH zahteva večplasten pristop, ki obravnava tako gospodarske kot socialne vidike oddaljevanja od premoga. Prvi korak vključuje celovito načrtovanje prehoda delovne sile. To pomeni zagon programov prekvalifikacije za delavce, ki so trenutno zaposleni v sektorju, povezanem s premogom. Ti programi naj bi se osredotočili na zagotavljanje izobrazbe in usposabljanja za vloge v sektorju obnovljive energije ali drugih trajnostnih industrijah, s čimer se zagotavlja, da imajo delavci nove zaposlitvene priložnosti, ki ustrezajo ali presegajo njihove prejšnje pogoje zaposlitve.

Ključni so tudi gospodarski podporni mehanizmi. Ustanovitev prehodnih skladov ali podobnih finančnih instrumentov lahko zagotovi začasno podporo dohodku, možnosti predčasnega upokojevanja za tiste, ki se bližajo koncu svoje kariere, ali neposredne naložbe v nova delovna mesta ali infrastrukturo v regijah, odvisnih od premoga. To bi lahko vključevalo spodbude za nove zelene industrije, da se vzpostavijo na teh območjih, s čimer se ustvarijo lokalna delovna mesta in spodbudi gospodarska diverzifikacija.

Vključenost skupnosti je še en ključni element. Načrti prehoda morajo biti razviti v posvetovanju z lokalnimi skupnostmi, s čimer se zagotovi, da se njihov glas sliši pri načrtovanju in izvajanju novih energetskih projektov. Ta participativni pristop lahko ublaži odpor do sprememb, saj obravnava potencialne družbene vplive, kot so kulturna identiteta, povezana z rudarsko dediščino, ali skrbi glede okoljske degradacije novih energetskih instalacij.

EU si je zastavila ambiciozne cilje za razogljičenje in energetski prehod. Kako vidite usklajevanje Bosne in Hercegovine s temi cilji in kakšne so glavne ovire, s katerimi se država sooča?

Novikau: Bosna in Hercegovina ima v tem pogledu ogromno prednost, glede na bogate naravne vire hidroenergije, in je te cilje že v bistvu dosegla. Vendar to ne pomeni, da se energetska tranzicija lahko ustavi.

Mali hidroenergetski projekti so v Bosni in Hercegovini tema polemik. Kako lahko država uskladi potrebo po obnovljivi energiji z okoljskimi in družbenimi pomisleki, povezanimi s temi projekti?

Novikau: Energetska varnost, razogljičenje energetskih sistemov in onesnaževanje so med najpomembnejšimi energetskimi izzivi na globalni ravni, pri čemer je razvoj obnovljivih virov energije ključni del rešitve. Vendar izkušnje z malimi hidroenergetskimi projekti v Bosni in Hercegovini kažejo na pasti predpostavke, da bodo vse decentralizirane obnovljive tehnologije univerzalno sprejete. Hitra rast in kasnejši upad malih hidroenergetskih projektov v BiH poudarjata znatne družbene, okoljske in finančne stroške z omejenimi koristmi, kar je vodilo do javnega nasprotovanja in učinkovite prepovedi teh projektov.

Nasprotovanje malim hidroelektrarnam v BiH in drugod predstavlja etične dileme za okoljske aktiviste, ki se pogosto znajdejo v paradoksu nasprotovanja projektom, ki se zdijo "zeleni" in "lokalni". Ta situacija poudarja kompleksnost okoljske komunikacije. V BiH so razprave okrepila razmišljanja o evropski integraciji, zaradi česar so komunikacijske strategije zagovornikov malih hidroelektrarn in okoljskih aktivistov zanimivo področje za nadaljnje akademske raziskave.

Prvič, uporaba poljubnih pragov, kot je zmogljivost 10 MW, za opredelitev, kaj se šteje za "majhen" projekt za namene spodbud, se je izkazala za omejeno. Ti pragovi pogosto predpostavljajo, da so manjši projekti samodejno manj škodljivi za okolje, kar ni vedno tako. Okoljski vpliv ne korelira z instalirano zmogljivostjo. Zato bi morali vsi načrtovani hidroenergetski projekti, ne glede na njihovo velikost, biti podvrženi celovitim in rigoroznim ocenam vpliva na okolje.

Drugič, javno sprejemanje je ključno za vsako pobudo za obnovljivo energijo, celo za tiste, ki se dojema kot majhne in decentralizirane. Zeleni energetski prehod mora upoštevati vprašanja energetske pravičnosti, ki lahko izhajajo celo iz malih hidroenergetskih projektov. Ostro nasprotovanje v BiH kaže, kako lahko lokalne razprave eskalirajo in vplivajo na nacionalne in mednarodne energetske politike. Zanemarjanje javnih skrbi lahko vodi v neuspeh pri upravljanju, kar poudarja potrebo po aktivnih, vključujočih posvetovanjih z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami pri načrtovanju energetskih projektov.

Za usklajevanje potrebe po obnovljivi energiji s povezanimi pomisleki v BiH mora država sprejeti bolj niansiran pristop k razvoju obnovljivih virov energije. Prvič, to bi moralo vključevati prilagojene ocene vpliva na okolje – vsak projekt je treba oceniti po lastnih zaslugah, ne po splošnih predpostavkah o velikosti. Ta pristop bi zagotovil, da se okoljski, družbeni in kulturni vplivi ustrezno upoštevajo pred začetkom kakršnega koli razvoja. Drugič, BiH bi morala izboljšati participativne procese pri razvoju energetskih projektov, s čimer bi zagotovila, da se glasovi lokalnih skupnosti ne le slišijo, temveč imajo tudi otipljiv vpliv na odločanje.

To bi lahko ublažilo nasprotovanje s prilagajanjem projektov interesom in vrednotam skupnosti. Tretjič, glede na sporno naravo malih hidroelektran bi lahko raziskovanje drugih obnovljivih možnosti, kot sta sončna ali vetrna energija na ustreznih območjih, omogočilo izpolnjevanje energetskih ciljev brez enake ravni okoljskih in družbenih konfliktov. Z sprejetjem teh strategij lahko Bosna in Hercegovina dela na bolj uravnoteženem pristopu k razvoju obnovljivih virov energije, ki spoštuje tako nujno potrebo po razogljičenju kot tudi kompleksnost lokalnih okoljskih in družbenih pomislekov.

Kakšno vlogo igra energetska učinkovitost v energetski strategiji Bosne in Hercegovine in kako lahko država izboljša učinkovitost v različnih sektorjih?

Novikau: Energetska učinkovitost je ključni element energetske strategije Bosne in Hercegovine, ki ponuja potencial za zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in olajšanje gospodarske obremenitve uvoza energije. Z dajanjem prednosti učinkovitosti lahko BiH izboljša energetsko varnost, podpira gospodarski razvoj in se uskladi z evropskimi standardi trajnosti.

Izboljšanje učinkovitosti v različnih sektorjih zahteva več strateških ukrepov. V gradbenem sektorju lahko izvajanje strogih standardov energetske učinkovitosti za nove stavbe in spodbujanje prenove obstoječih stavb z boljšo izolacijo, energetsko učinkovitimi okni in sodobnimi ogrevalnimi sistemi povzroči znatne prihranke energije. Finančne spodbude za energetsko učinkovite prenove bi lahko pospešile ta proces. V industriji lahko spodbujanje sprejetja energetsko učinkovitih tehnologij prinese znatne prihranke.

To bi vključevalo zagotavljanje finančnih ugodnosti za naložbe v energetsko varčne stroje ali procese, skupaj z izvajanjem energetskih revizij za identifikacijo neučinkovitosti. Za promet lahko izboljšanje učinkovitosti javnega prevoza, spodbujanje električnih vozil s subvencijami in optimizacija urbanističnega načrtovanja za zmanjšanje potovanj prispeva k varčevanju z energijo. BiH bi lahko tudi uvedla pametne prometne sisteme za izboljšanje pretoka in zmanjšanje energetskih izgub zaradi zastojev. Javna uprava lahko vodi s primerom, s prenovo vladnih stavb in izboljšanjem javne infrastrukture za večjo učinkovitost, s čimer postavi standard za zasebni sektor.

Kampanje za ozaveščanje potrošnikov lahko spremenijo vedenje k bolj energetsko varčnim praksam, s spodbujanjem uporabe energetsko učinkovitih naprav in razsvetljave s pomočjo ozaveščanja in finančnih spodbud. Zakonodaja bi morala nalagati standarde energetske učinkovitosti za naprave, stroje in vozila, s sprejetjem ali prilagoditvijo evropskih energijskih nalepk, da se potrošnikom olajša izbira. Ponudniki storitev lahko ponudijo programe, kot so cene glede na čas uporabe, da se spodbudi uporaba energije izven konic, s čimer se zmanjša največja obremenitev.

Naložbe v raziskave in razvoj novih učinkovitih tehnologij ter podpora lokalnim zagonskim podjetjem na tem področju lahko spodbujajo inovacije, prilagojene edinstvenim potrebam BiH.

Na koncu, integriran pristop, pri katerem vsi sektorji delujejo v okviru nacionalnega načrta energetske učinkovitosti, zagotavlja, da napori niso izolirani, temveč del kohezivne strategije. Z izboljšanjem energetske učinkovitosti lahko Bosna in Hercegovina zmanjša svojo odvisnost od uvožene energije, naredi energijo bolj dostopno, ustvari delovna mesta v zelenih sektorjih in se uskladi z mednarodnimi podnebnimi cilji, s čimer prispeva k robustni in trajnostni energetski prihodnosti.

Katere korake mora Bosna in Hercegovina sprejeti, da bi izpolnila energetski acquis EU?

Novikau: Usklajevanje energetskih politik Bosne in Hercegovine z energetskim acquisom Evropske unije je nedvomno zapleten podvig, ki zahteva celovito preobrazbo energetskega sektorja in zakonodajnega okvira. Kljub določenemu napredku na entitetni ravni je napredek na državni ravni omejen, kar ogroža BiH-jeve ambicije za vključitev v EU.

Prvič, BiH mora sprejeti pravne okvire za zemeljski plin in električno energijo, usklajene s Tretjim energetskim paketom EU na državni in entitetni ravni. Usklajevanje teh okvirov med entitetami je ključno za zagotovitev delovanja enotnega nacionalnega energetskega trga. Fragmentacija na tem področju ostaja znatna ovira.

Drugič, država mora sprejeti zakone o obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti, ki so usklajeni z zavezami iz Pogodbe o energetski skupnosti. Ti ukrepi bi spodbujali trajnost in izboljšali energetsko učinkovitost v vseh sektorjih.

Prav tako je pomembno okrepiti koordinacijo in sodelovanje na državni ravni med vsemi upravnimi entitetami. Trenutno pomanjkanje kohezije in politična nesoglasja spodkopavajo ustvarjanje in izvajanje doslednih energetskih politik. Robusten mehanizem koordinacije na državni ravni je nujen za usklajevanje prizadevanj s priporočili EU.

BiH mora tudi reformirati svoje spodbude za obnovljive vire energije. Sistem tarif za odkup je privedel do razširjenosti spornih hidroenergetskih projektov, ki so povzročili javno nasprotovanje in niso bistveno izboljšali energetske varnosti. Zasnova preglednega in učinkovitega sistema podpore za obnovljive vire energije je ključna za povrnitev javnega zaupanja in doseganje trajnostnih rezultatov.

Še en izziv je odvisnost BiH od premoga in hidroenergije. Čeprav ti viri zagotavljajo relativno ugodno in zanesljivo električno energijo, so v nasprotju s cilji EU za razogljičenje in podnebno nevtralnost. Prehod k uravnoteženi energetski mešanici, ki vključuje večji prispevek obnovljivih virov energije, je ključen. BiH mora tudi obravnavati okoljske stroške odvisnosti od premoga in uskladiti svoje dolgoročne strategije s cilji EU za zeleni prehod.

Končno, BiH se lahko uči iz izkušenj držav EU s podobnimi energetskimi profili, kot so Bolgarija, Češka, Grčija in Poljska. Njihove izkušnje pri uravnoteženju energetske varnosti, dostopnosti in okoljske trajnosti v pretežno premogovno zasnovanih energetskih sistemih lahko ponudijo dragocene vpoglede.

Kako modul Jean Monnet, ki ga vodite, združuje teoretične in praktične vidike evropske energetske varnosti in kakšen vpliv pričakujete, da bo imel na razumevanje energetskih politik pri študentih, zlasti v zvezi s prihodnjo energetsko perspektivo Bosne in Hercegovine?

Novikau: Projekt Jean Monnet, ki ga financira Evropska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA), povezuje teoretično znanje s praktičnimi vpogledi v evropsko energetsko varnost. Študentom omogoča razumevanje ključnih energetskih politik EU, regulativnih okvirov in mehanizmov regionalnega sodelovanja. Zlasti s pomočjo študij primerov, simulacij in gostujočih predavanj strokovnjakov iz industrije, študenti pridobijo praktične izkušnje pri analizi in reševanju dejanskih energetskih izzivov.

Končni cilj je opremiti študente z veščinami in znanjem, potrebnim za pomemben prispevek k energetski varnosti Bosne in Hercegovine, trajnostnemu energetskemu razvoju in pravičnemu energetskemu prehodu – kar zajema vse, o čemer smo danes govorili.