Znanstveniki rešili skrivnost velike luknje v morskem ledu Antarktike

(Patria) - Znanstveniki so rešili skrivnost velike luknje, ki se je pojavila v morskem ledu Antarktike pred osmimi leti.

Gre za luknjo, ki je skoraj dvakrat večja od New Jerseyja, poroča b92.

Redka odprtina vode brez ledu, imenovana polinija, je bila prvič odkrita leta 1974 in je ostala naslednji dve leti, dokler se praznina na koncu ni zaprla. Znanstveniki so bili ponovno zbegani leta 2016 in 2017, ko se je polinija ponovno pojavila zaradi svoje ogromne velikosti in oddaljenosti od obale. To jih je spodbudilo, da odkrijejo vzrok njenega pojavljanja.

Raziskovalci z Univerze v Southamptonu so odkrili, da je vzrok pravzaprav kombinacija oceanskih vodnih tokov, vetra in vse večje ravni soli v vodi, ki je stopila morski led, piše Daily Mail.

Kaj so polinije?

Znanstveniki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja to odprtino poimenovali Polinija Maud Rise po podvodni gori, ki se nahaja pod njo v Weddellovem morju. Polinije se običajno pojavljajo v morskem ledu, ki se nahaja v obalnih območjih Antarktike vsako leto, vendar je nenavadno, da se oblikujejo več sto milj daleč v odprtem oceanu, kjer je morje globoko več tisoč čevljev.

"Polinija Maud Rise je bila odkrita v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili prvič izstreljeni sateliti za daljinsko zaznavanje, ki lahko vidijo morski led nad Južnim oceanom," je povedal Aditia Naraianan, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Southamptonu in glavni avtor študije. "Trajala je skozi zaporedne zime od leta 1974 do 1976, oceanografi pa so takrat domnevali, da bo to letni pojav. Toda od sedemdesetih let se je pojavljala le občasno in v kratkih intervalih," je nadaljeval Narajanan.

Raziskovalci so poskušali odkriti, kako se je polinija oblikovala tako daleč od obale, z uporabo daljinsko zaznanih kart morskega ledu, podatkov označenih morskih živali in računalniško generiranega modela oceana.

Rezultati so pokazali, da je tok, ki se giblje okoli podvodne gore Maud Rise v Weddellovem morju, ustvaril turbulentne vrtince - obrnjen tok - ki je premikal sol na površino morja.

Ko je sol dosegla površino, je prišlo do procesa, imenovanega Ekmanov transport, ki je premaknil vodo pod kotom 90 stopinj v smeri vetra, kar olajša mešanje soli s toploto na površini in taljenje ledu.

"Ekmanov transport je bil bistveni manjkajoči sestavni del, ki je bil potreben za povečanje ravnovesja soli in vzdrževanje mešanja soli in toplote proti površinski vodi," je povedal Alberto Naveira Garabato, soavtor študije in profesor na Univerzi v Southamptonu.

Raziskovalci so domnevali, da so polarni cikloni, ki prehajajo skozi regijo, lahko povzročili močnejši Ekmanov transport, ki je prinesel presežek soli na površino, vendar so pojasnili, da njihova raziskava ne more potrditi teorije.

Raziskovalci zdaj opozarjajo, da lahko polinija negativno vpliva na oceane in prispeva k dvigu morske gladine.

"Odtis polinije lahko ostane v vodi več let po tem, ko se oblikuje," je povedala članica raziskovalne skupine Sara Gille, soavtorica študije in profesorica na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

"Lahko spremenijo način, kako se voda giblje in kako tokovi prenašajo toploto proti celini. Goste vode, ki se tu oblikujejo, se lahko razširijo po globalnem oceanu," je dejala.