NASA objavila posnetke Sonca, posnete z najmanjše razdalje doslej

(Patria) - Z enega vidika je Sonce dobrodelna krogla plazme, katere toplota naredi Zemljo primerno za življenje in že milijarde let omogoča obstoj pogojev, nujnih za razvoj kompleksnih oblik življenja, kot so ljudje.

Z drugega vidika je to zlonamerna krogla, ki pošilja smrtonosno ultravijolično sevanje proti nam in včasih izbruhne masivne kapljice plazme v smeri Zemlje.

Resnica je nekje vmes, NASA pa je sprožila misijo solarne sonde "Parker", da bi jo odkrila.

NASA je leta 2018 lansirala sondo, njena misija pa je preučevanje koronalne plazme Sonca in njegovega magnetnega polja. Da bi to dosegla, se mora sonda zelo približati. NASA to misijo opisuje kot "dotikanje Sonca", in to je povsem res.

Med misijo se je sonda vedno bolj približevala Soncu in postavljala nove rekorde. 24. decembra 2024 je plovilo letelo "le" 6,1 milijona kilometrov od površja Sonca. To je neverjetno blizu, a na srečo ima sonda več plasti zaščite.

"Parker" je tudi najhitrejše plovilo, kar jih je bilo kdaj narejenih. Med prehodom leta 2024 se je gibalo s hitrostjo 692.000 kilometrov na uro in se ni dolgo zadrževalo na tako majhni razdalji od zvezde. Rezultat te drzne koronalne navigacije so najbližji posnetki našega Sonca doslej.

"Parker" nosi štiri glavne instrumente, eden od njih je WISPR (Wide-field Imager for Solar Probe). WISPR ima dve kameri, odporni na sevanje, ki lahko prenesejo moč Sonca.

Njegova vloga je snemanje korone, sončnega vetra in drugih pojavov v bližini Sonca. Ob zadnjem prehodu nam je WISPR prikazal sončno korono in sončni veter na način, ki ga do takrat nismo mogli videti.

- Sonda nas je ponovno popeljala v dinamično atmosfero naše najbližje zvezde. Priča smo kraju, od koder izvirajo grožnje vesoljskega vremena za Zemljo – s svojimi očmi, ne le s pomočjo modelov.

Ti novi podatki nam bodo omogočili ogromne izboljšave pri napovedovanju vesoljskih vremenskih razmer, da bi zaščitili astronavte in našo tehnologijo na Zemlji in po celotnem Sončnem sistemu – pravi Nicky Fox, pomočnica direktorja znanstvene misije v sedežu NASA v Washingtonu.

Obstajajo pomembne posledice pravilnega ali napačnega razumevanja sončnega vetra in koronalnih izbruhov mase. To so stalne sile v Sončnem sistemu. Sončni veter je tok nabitih delcev, ki nenehno teče iz Sonca.

Odgovoren je za čudovite avre, ki jih radi opazujemo, pa tudi za poškodbe električnih omrežij in satelitov.

Ker se vse bolj širimo v prostor med Zemljo in Luno ter ker je v orbiti okoli Zemlje vse več satelitov, je pomembno, da razumemo ne le sončni veter, ampak tudi vse, kar prihaja s Sonca, vključno s koronalnimi izbruhi mase.

Medtem ko je sončni veter stalen pojav, so koronalni izbruhi mase epizodični. To so izbruhi plazme, ki lahko dosežejo Zemljo.

Koronalni izbruhi mase lahko vsebujejo milijarde ton plazme, ki se premika z veliko hitrostjo. Le malo teh izbruhov doseže Zemljo, a ko se to zgodi, lahko povzročijo geomagnetne nevihte, ki poškodujejo električna omrežja in drugo opremo.

Sonda "Parker" je dobila ime po ameriškem heliofiziku Eugeneu Parkerju, ki je leta 1958 skoval izraz "sončni veter".

Njegove teorije, čeprav so sprva naletele na velik odpor, so popolnoma spremenile znanstveno razumevanje Sonca. Več plovil je bilo lansiranih za preučevanje Sonca in sončnega vetra, vendar je "Parker" presegel vse prejšnje misije.

Vsaka misija je prinesla nova spoznanja o Soncu in sončnem vetru, vendar nobena ni prišla tako blizu zvezdi kot "Parker". Ima tudi prednost najsodobnejše tehnologije in instrumentov. Ena od odkritij so tudi tako imenovane povratne udare (switchbacks).

Ko se sončni veter meri v bližini Zemlje, je večinoma stabilen. Toda bližje Soncu je situacija veliko bolj kaotična.

Sonce ima izjemno močna magnetna polja, in ko se je sonda približala na 14,7 milijona milj od Sonca, nam je pokazala, da se nekatera od teh polj upogibajo in spreminjajo smer.