PO SMENI BEGUNCA GALIĆA Se Đuro Knežević vrača v SIPA-o kot namestnik direktorja?

Piše: Amra Vrabac

Po tem, ko je bil begunec Zoran Galić končno razrešen dolžnosti namestnika direktorja SIPA-e na seji Sveta ministrov BiH 23. oktobra, se kmalu pričakuje razpis razpisa za to prosto delovno mesto.

Seja neodvisnega odbora je zakazana za 30. oktober in že takrat bi lahko bila sprejeta odločitev o razpisu.

Glede na informacije Patrije, ki se slišijo znotraj SIPA-e, je za to mesto že več kandidatov in vsi so iz vrst Hrvatov. Čeprav je res, da je od ustanovitve Državne agencije za preiskave in zaščito direktor Srb, namestnik pa Hrvat, pa ob opazovanju drugih vodstvenih položajev v SIPA-i, je očitno, da so Bošnjaki oškodovani glede vodstvenega kadra.

In sicer takole. Direktor SIPA-e je Darko Ćulum (Srb), namestnik Hrvat (smenjeni Galić), poveljnik Posebne enote SIPA-e Dalibor Milošević (Srb). Na tem mestu so bili prej Bošnjaki, najprej Mirsad Vilić, zadnji pa je bil Enes Karić, ki je julija 2023 postal direktor Direkcije za koordinacijo policijskih organov. Namesto Karića je bil za vršilca dolžnosti poveljnika Posebne enote imenovan Zdravko Pajić, od 1. septembra 2023 pa je bil za poveljnika Enot za posebno podporo imenovan Milošević.

Vodja kriminalistično-preiskovalnega oddelka je Suad Hasanović. Torej, Bošnjaki so izgubili en vodstveni položaj.

Zato bi imenovanje namestnika direktorja SIPA-e iz vrst Bošnjakov morala biti legitimna zahteva strank trojke, ki tvorijo državno oblast. Vendar, glede na številne položaje, ki so jih prepustili kadrom HDZ-ja in SNSD-a, je jasno, da se niti tokrat ne bodo postavili proti HDZ-ju, ki suvereno kadruje v tej policijski agenciji.

Vrnimo se k potencialnim kandidatom. Edini Hrvat v SIPA-i, ki ima ustrezen čin za namestnika direktorja, je Dragan Andrić. Vendar pa je za to mesto zainteresiran tudi Vladimir Popović, večni kader Mejne policije BiH in eden najbližjih sodelavcev Zorana Galića, ko je bil direktor MP BiH. Galić je prav tako osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja in sprejemanja daril, ko je bil direktor te policijske agencije. Popović mu je bil zaupnik, dobro pa kotira tudi odkar je bil za direktorja MP BiH imenovan Mirko Kuprešaković. Patria je že pisala o postopkih Popovića, številne prijave glede nezakonitosti v MP BiH pa so bile poslane tudi na tožilstvo BiH, kjer je bilo oblikovanih šest zadev.

Vendar, o čemur se vse glasneje govori, je tudi vrnitev Đure Kneževića v SIPA-o.

Spomnimo, Knežević je bil namestnik v dveh mandatih. Med direktorjem Perico Stanićem (SDS) je imel Knežević popolnoma proste roke in je upravljal pomembne procese v SIPA-i. Podobno je bilo tudi med Darkom Ćulumom. Knežević je od februarja 2023 namestnik direktorja DKPT-ja. Vendar pa je pripravljen zapustiti ta položaj in se vrniti v SIPA-o. Tudi proti Kneževiću je bilo v preteklosti vloženih več prijav na tožilstvo BiH, tako zaradi spornih postopkov v SIPA-i pri podobnih kadrih, kot tudi zaradi nekaterih drugih nepravilnosti.

Če se na razpis za namestnika direktorja prijavijo izključno ti kandidati, torej samo Hrvati, se bo pokazalo, da stranke trojke, ki trdijo, da branijo interese Bošnjakov, vendarle nimajo v načrtu konfrontacije z HDZ-jem in Draganom Čovićem, temveč nasprotno, omogočanje namestitve njihovih kadrov v celoten varnostni aparat BiH.

Sicer pa, ko gre za SIPA-o, je imela konec leta 2023 735 zaposlenih. Nacionalna struktura zaposlenih je mešana, najštevilnejši pa so Bošnjaki (315, s tem da je možno, da je prišlo do sprememb v letu 2024), Srbi 298 ter 125 Hrvatov.

Glede na analizo nacionalne zastopanosti Bošnjakov je manj za 56 kot jim pripada, Srbov je več za 70, Hrvatov pa za 11, medtem ko iz vrst ostalih manjka 24 zaposlenih. Podatki za leto 2024 niso na voljo, vendar je možno zelo majhno odstopanje od teh podatkov.