Mufti Hasanović: Vera nas uči, da dvignemo glas za pravičnost in mir

(Patria) - Predsednik Mešihata Islamske skupnosti na Hrvaškem, zagrebški mufti akademik Aziz-ef. Hasanović, je v bajramskem intervjuju za MINO sporočil, da nas vera uči, da dvignemo glas za pravičnost in mir.

Govoril je o sporočilih ramazana, ki naj jih sprejme vsak vernik, o bajramu in bajramskem veselju, pa tudi o aktualnih vprašanjih v Bosni in Hercegovini ter po svetu.

Poudaril je, da je ramazan priložnost za čiščenje telesa s postom in duše z ibadetom, ter dodal, da „predvsem ni boljše priložnosti za krepitev svoje vere kot je opravljanje ibadetov med postom“.

„Tako tudi namaz dobi posebno dimenzijo, saj je občutek drugačen. K temu še posebej prispeva vsakodnevno branje Kur'ana, kjer pride do povezovanja s Kur'anom, posledično pa se naš pogled na Kur'an in razumevanje njegovih sporočil razvijata ter odpirata nova premišljevanja in spoznanja. Poleg tega ramazan krepi družinsko moč, kar dosegamo s skupnimi iftarji, sehurji in namazi.

Z izločanjem sadekatul-fitra krepimo empatijo do tistih v stiski, z dajanjem zekata čistimo svoje premoženje in krepimo Bejtul-mal, s katerim se ščiti tiste v stiski. Pomagamo tistim, ki so na poti pridobivanja znanja, ter institucijam, ki se ukvarjajo z izboljšanjem vzgojno-izobraževalnih procesov v okviru Islamske skupnosti,“ je navedel.

Cilj ramazanskih aktivnosti je doseči srečo, veselje in zadovoljstvo tako na individualni kot na skupni družbeni ravni, zato nam bajram predstavlja vrhunec veselja, ki ga delimo z najbližjimi, nato pa še s širšo javnostjo, je poudaril mufti Hasanović.

„Bajramsko srečanje predstavlja največje zbiranje prebivalcev kraja na musalli, kjer pride do izraza moč džemata, skupnosti, medsebojnega spoštovanja in podpore. Naša bajramska darila, nasmehi, čestitke, obiski, skupni obroki, obiski naših pokojnih, obiski naših sosedov samo kažejo smer, po kateri naj bi vernik hodil vse leto. Moč saffa in skupnega namaza je kažipot verniku, da ves svoj trud usmeri v krepitev svoje ožje in širše skupnosti. Moč je v skupnosti, skozi katero pride do izraza tudi posameznik,“ je sporočil mufti Hasanović.

Ob govoru o številnih izzivih in težavah, ki jim priča po vsem svetu,
je mufti dejal, da nas spominjajo na številna pripovedovanja, ko se je Bog odločil en narod
zamenjati z drugim.

„Nezadostna reakcija tistih, ki lahko preprečijo številne izzive in svetu olajšajo življenje, kot je dostojno človeka, je prav v tem času dosegla vrhunec. Vera nas uči, da dvignemo svoj glas za pravičnost in mir, da vse pojave poimenujemo s pravimi imeni, da jih odpravimo z roko, jezikom ali zvišanim srcem. V nas se je naselil občutek nemoči, kar dodatno otežuje situacijo. Bojim se, da bo molk in neukrepanje privabilo Božjo jezo na ummet. Odgovarjali bomo za to, kar smo storili, pa tudi za to, česar nismo, čeprav bi lahko,“ je izjavil mufti.

Na vprašanje, ali lahko akademska skupnost ponudi strategijo izhoda iz moralno-politične krize, v kateri se danes nahajamo, je mufti poudaril, da akademska skupnost ne da more, ampak mora ponuditi strategijo izhoda iz moralnega in političnega posrkanja družbe in skupnosti kot celote.

„Čuti se, da tisti, ki imajo mehanizme moči (večinoma politiki), niso pripravljeni poslušati glasu akademske skupnosti. Ne redko sem slišal, kako močniki oblasti rečejo za učene in tiste, ki opozarjajo na moralne vrednote kot temelj napredka družbe: 'Če so tako pametni, naj kandidirajo na volitvah. Nam ali meni je ljudstvo dalo zaupanje.' Ti isti pozabljajo, da to zaupanje nikakor ne pomeni meritokracije, temveč ustvarjanje pogojev ali odpiranje možnosti, da se omogoči najsposobnejšim, da pridejo do izraza. Na žalost smo priče, da temu ni tako. Vse se ravna po političnem ključu, ne pa po ključu kompetenc. Kljub vsemu temu akademska skupnost ne sme molčati. Poklicana je, da govori, poziva in promovira univerzalne vrednote morale, brez katerih se vse sesuje,“ je posebej poudaril mufti.

Dotaknil se je tudi dejstva, da je bil odobren začetek pristopnih pogajanj Bosne in Hercegovine z Evropsko unijo, ob tem pa osvrnil, kaj bo za muslimane Bosne in Hercegovine pomenilo srečanje z Evropo.

„Kar moramo vedeti, je, da je Bosna in Hercegovina po svoji kulturološki, geografski, po vseh parametrih del Evrope. Zato srečanje z Evropo, kot ga omenjate, vidim le kot priložnost za napredek na področjih vladavine prava, kar pomeni tudi zaščito in dostopnost pravic, zato upam, da bo diskriminacija do Islamske skupnosti v BiH prenehala s podpisom pogodbe, ki bo uredila določene segmente, pomembne za vsakega vernika, ne le za Skupnost. Dejstvo je, da članstvo v EU ne rešuje problemov, temveč omogoča dostop do orodij za njihovo reševanje na raznolike načine,“ meni.

Spomnil je, da je Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini že vrsto let del
evropskega kulturnega in verskega prizorišča Evropske unije.

„Mešihata na Hrvaškem, v Sloveniji, velik del naših džematskih skupnosti, ki zakonito delujejo v Evropski uniji, najbolje govorijo o obvladani evropski nalogi. Tu je tudi neprecenljiv prispevek naše Skupnosti kot celote k spodbujanju integracije, sprejemanja različnosti, miru, sobivanja z vsemi drugimi. Hkrati pa, kadar je bilo potrebno in komur je bilo potrebno, so Skupnost in vernike uvrščali v skupine, ki bi Evropo plašile, mi pa smo znova in znova odpuščali in dokazovali, da ni tako, ker smo bili preprosto tako vzgojeni. Ne redko se to jemlje za našo slabost, vendar slabost ni izogibanje konfliktom, ko pa so nam vsiljeni, slabost je popustiti v tem, da naš nefs premaga, da storimo krivico,“ je dejal.

Kot enega od kakovostnih primerov je navedel ureditev odnosov Islamske skupnosti na Hrvaškem s pogodbo o specifičnih odnosih z državo.

„Navedena pogodba je povzela vse potrebe verskega, izobraževalnega, poslovnega in javnega delovanja Islamske skupnosti. S tem je zagotovljena verska enakost pred zakoni Republike Hrvaške. Ne vidim razloga, zakaj bi sprejemanje podobne ali kakršne koli druge pogodbe, ki bi zadovoljila potrebe muslimanov v BiH, postalo problem, razen če nekdo nima fašistoidnih namenov in če to ni v cilju nadaljevanja politike genocida in iztrebljenja skozi poskus brisanja obstoja muslimanov in Islamske skupnosti v BiH v kakršnih koli dokumentih, kar je nadvse napačno. Upam, da bo Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini z modrim vodenjem našega poglavarja reisul-uleme dr. Husein-ef. Kavazovića uspela skozi to obdobje pogajanj z Evropsko unijo doseči dogovor z oblastmi v Bosni in Hercegovini o podpisu pogodbe o skupnem interesu,“ je med drugim sporočil mufti Aziz-ef. Hasanović.