Lahko elektroenergetski sektor BiH deluje brez rudarjev?

(Patria) - Čeprav smo pred mesecem dni v javnosti nenehno poslušali o rudnikih kot ogromnem strošku države ter o izgubah in dolgovih rudnikov, ki zdaj znašajo več kot milijardo KM, je zdaj povsem gotovo, da so rudniki prihodnost elektroenergetskega sektorja še najmanj dvajset let. Vprašanje je sploh, ali bi elektroenergetski sektor lahko deloval brez rudarjev in rudnikov?

Tako Uprava Elektroprivrede BiH kot Sindikati rudnikov v Federaciji BiH so se strinjali, da je bil po 16 letih obstoja koncerna v takšnem smislu popolnoma zgrešen. Prinesel je izgube, večje od milijarde in dvesto milijonov KM.

"Vidimo, da nekateri ljudje danes pravijo, da smo se prerano odpovedali rudnikom. Te roke nikoli niso bile dovolj pri rudnikih, v pravem pomenu besede," poudarja Sinan Husić, predsednik Sindikata rudnikov Federacije BiH.

"Sama dejstva, da rudniki danes dolgujejo milijardo in 200 milijonov KM svojih obveznosti, vstopili pa so v proces konsolidacije s 36 milijoni KM in niso poslovali pozitivno nobeno leto, lahko rečemo, da ta proces ni prinesel rezultatov," navaja glavni direktor Elektroprivrede BiH Sanel Buljubašić.

In še preden je koncern zaživel, so rudnike leta izkoriščali brez kakršnega koli načrta in strategije, električna energija pa je bila dana zelo poceni.

"Torej, morali bomo razumeti, da bomo morali obnoviti naše rudnike. Da bomo vložili novo mehanizacijo, moderno mehanizacijo. Morali bomo zaposliti mlade ljudi, ker imamo na naših rudnikih problem s staro delovno silo, s staro mehanizacijo. Prav tako je pomembna boljša organizacija in tu je pomembno, da se uredi odnos med Elektroprivredo in rudniki kot odvisnimi podjetji," poudarja Sabid Zekan z Rudarsko-geološko-gradbenega fakulteta Univerze v Tuzli.

Zdaj so skoraj vsi na isti poti, tako uprava EP kot rudarji in rudarski strokovnjaki, da so rudniki in rudarji v prihodnjih dvajsetih letih prihodnost elektroenergetskega sektorja.

"Tukaj imamo zdaj informacijo od vladajočega podjetja in pristojnega ministrstva, da premog nima alternative v naslednjih dvajset, trideset letih. V zvezi s tem, vse, kar je perspektivno, kjer obstajajo ekonomske upravičenosti za izkoriščanje, dajejo obljube, da se bo tam pristopilo k obnavljanju opreme. Gremo v smeri sprejemanja nove delovne sile," pravi predsednik Sindikata rudarjev Rudnika "Kreka" Senad Sejdić.

"Rudnik dela tako, kot hoče država. Mi smo državno podjetje. Država je tista, ki postavlja vodje, menedžerje, uprave rudnikov. Tako da nam država ne more reči, da so rudniki tisti, ki povzročajo izgube. Ne, država povzroča zavestno izgube, ker je lastnik rudnikov," navaja Damir Brašnjić, predsednik Sindikata rudarjev "Mramor".

Glede na obljube generalnega direktorja Eleketroprivrede so naložbe v rudnike vse bolj verjetne, še posebej v površinsko izkoriščanje.

"...Katero moramo držati v polni kapaciteti in razvijati površinske kope do leta 2050, ker smo predodrejeni, da 80 odstotkov električne energije proizvajamo iz premoga," poudarja Buljubašić.

Naša država je podpisnica Deklaracije o Zelenem sporazumu, s katero se je zavezala, da bo do leta 2050 izločila premog iz uporabe ter povečala obnovljive vire energije. Že zdaj je povsem gotovo, da je to skorajda nemogoča misija.

"Imeli bomo zelo ostro konkurenco med obnovljivimi viri energije, ki so že zdaj relativno poceni. Vendar ta energija, ko govorimo o solarnih panelih, lahko daje dnevno energijo. Problem je z osnovno energijo, ki jo daje premog ali morebitna jedrska energija. Jedrske energije nimamo, kar pomeni, da se bomo morali zanašati na premog še mnogo let, prepričan sem, da petdeset in več let," poudarja Sabid Zekan.

Energetski problemi so številni, zanemarjen je odnos med stroko in znanostjo, rešitve pa smo prepustili populizmu. Le z jasno strategijo in ciljem za naslednjih petdeset let lahko to družbo napreduje in ima stabilno energijo. Kako samo mi ne vidimo, da vsaka država neguje svojo energijo in skozi energijo gradi svojo samostojnost in neodvisnost.