MOČ DOLARJA Kako so mediji in civilisti na ameriški pogon oblikovali Bosno in Hercegovino: Med sadako, nekoč in zdaj!

Piše: Rasim Belko

Nagnjeni smo k pozabljanju in to je ena naših večjih napak. Kajti kdo se danes v vsakodnevnem metežu informacij, novic in laži lahko spomni novice, da je med letoma 2017 in 2022 v Bosno in Hercegovino prispelo 80 milijonov ameriških dolarjev za nevladne organizacije in medije.

In to dejstvo je v veliki meri pogojilo čas, v katerem danes živimo, le zaradi omenjenega meteža očitno nismo zavedni, kar ustreza tistim, ki so dali navedenih 80 milijonov KM. Pravzaprav so toliko denarja poslali v Bosno in Hercegovino, da bi nam kolektivno izpirali možgane, vse pod krinko promocije demokratičnih vrednot.

Poročilo Sklada za boj proti ruskemu vplivu, ki ga je objavil Urad generalnega inšpektorata State Departmenta, pravi, da so nevladne organizacije in mediji v Bosni in Hercegovini prejeli omenjenih 80 milijonov KM.

Toda tudi brez poročila in brez informacije o tem je bilo precej preprosto razumeti, da bosansko-hercegovske javnosti ne narekuje resnica, temveč promidžbena moč propagande od nekje od zunaj.

V teh petih letih smo bili priča dogodkom in narativu, ki so v veliki meri ustvarili stanje, v katerem živimo danes. Dobro plačani mediji in civilisti (nevladni aktivisti) so nam skozi megafone stanje tistih let prikazovali kot apokalipso. Bosna in Hercegovina je bila v tistem času tudi evropska Afrika in mračni vilajet, vsak potez oblasti tistega časa pa se je gledal skozi več lup in pripomočkov.

Gledal, analiziral, spinoval.

Bil je to čas, v katerem je bila vsaka tuja in notranja pomoč predstavljena kot hedija, sadaka, vitr ali preprosto sociala za državo in njene entitete. Predstavljali so nas kot Nemčijo, ko je prihajala pomoč, in kot afriško revščino, ko oblast ni uspela reševati problemov.

Kdo se danes spominja naslovnic medijev, plačanih z ameriškimi milijoni, in civilistov na teh naslovnicah, ki nam razlagajo, da smo sicer raj, a imamo hudičevo oblast, zato se dušimo v revščini.

Sadaka politika je bila sintagma, s katero so v tistem času opisovali tisto Vlado FBiH, ki jo je zaradi okoliščin, to je blokade HDZ, vodil Fadil Novalić in ki je delovala oteženo. Kajti v tistem času donacije in tuja pomoč niso bile in in fancy. Takrat je bilo vse to podrejeno pod neuspeh slabe oblasti.

Pravzaprav, čeprav ne maram biti general po bitki, se danes z veliko mero gotovosti lahko ugotovi, kako so ti megafoni na pogon ameriških dolarjev narekovali, da končamo v blatu, v katerem danes živimo.

Z dobro zapakirano zgodbo o slabih respiratorjih, ki ubijajo ljudi, se je začel zadnji del propagandne predstave, v kateri je bilo treba strmoglaviti oblast. Civilisti so se menjavali kot dušebrižniki, da bi nas informirali o nesposobni oblasti in vladarjih, ki kupujejo aparate morilce.

Nadaljevalo se je s sanacijo političnega terena in vrhunec je doživelo, ko se je tisti, ki naj bi varoval mednarodno pogodbo v Bosni in Hercegovini, in se odziva na Christian Schmidt, odločil postati knez in vsiljevati zakone ter spreminjati volilna pravila.

Padel je Fadil, sadaka premier! So vzklikali megafoni, medtem ko so še kapljali ameriški dolarji. Civilisti so se čudili lastnemu prepričanju, da so oni strmoglavili oblast, svetovni tajkuni, ki jih samo mi še imenujemo investitorji, pa so si meli roke. V Varešu so na državni zemlji dolarji stekli v nasprotno smer, Mednarodno letališče Sarajevo jim je zadišalo kot kava v babičinem dvorišču. Ko to končajo, bodo prišli po Elektroprivredo, pa jim ni mrzek niti bosanski magnezij ali litij.

Vse to, medtem ko se premier, imenovan "Njiva", uštopano premika med ničemer in nikjer. V tem gibanju je porabil milijarde proračuna in suficita premierja, ki smo ga imenovali sadaka, ki pa danes leži v Vojkovićih, ker tistim "investitorjem" in modernim kolonialistom iz MDS ni pristajal na popuščanja.

V tem času je Nikšić zadolžil tudi pravnuke, nesposobnost, pokazano v tragediji Jablanice, Konjica, Kiseljaka, Fojnice in Kreševa, pa je težko sploh komentirati.

Toda danes je drugačen čas. Ni Fadila, ni promotorjev demokracije, da bi "prileteli" z milijoni neodvisnim medijem in civilistom. Kdo bo danes napisal, da bi nam gospodarstvo propadlo poleg vsiljene Vlade FBiH in nesposobnega premierja Nikšića?

Redki, a civilisti in tisti neodvisni z ameriškimi milijoni, take večinoma imenujejo radikali, boti, skoti, SDA-jevi novinarji.

Toda vseeno naj ostane zapisano – če ne bi bilo sadake turškega donatorja, bi nam gospodarstvo propadlo, Železnice Federacije pa bi se načakale, da zadrčijo novi vlaki.

Vendar bo proga kmalu obnovljena. Za zdravljenje posledic delovanja ameriških megafonov v celofanu neodvisnega novinarstva in civilne družbe bo treba še veliko vode preteči. Če se ta škoda sploh lahko popravi!