Milorad Dodik je zgradil Daytonski mirovni sporazum z odredbo MUP-u RS, da izžene visokega predstavnika

Napisal: Rasim Belko

Visoki predstavnik Christian Schmidt od danes ne more več izvajati ciljev in nalog, ki so mu dodeljeni za implementacijo Daytonskega mirovnega sporazuma.

Preden pojasnimo zakaj, se vrnimo k smerem delovanja OHR-ja pod vodstvom Schmidta, ki so bile izključno usmerjene v Federacijo BiH. Christian Schmidt je bil od prvega dne svojega mandata do danes izključno osredotočen na hrvaško vprašanje, torej na reševanje vprašanj, ki jih je dogovarjal s partnerji v Zagrebu in Mostarju.

Najprej je Schmidt z nerazumnim delovanjem razširil Dom narodov Parlamenta Federacije in uvedel drugačna pravila, vse zato, da bi omogočil HDZ in njihovim partnerjem nadzor nad procesom volitev zvezne vlade po odredbi veleposlanika ZDA Michaela Murphyja.

In ko to ni bilo plodno, se je Schmidt zatekel k skrajno diskriminacijski možnosti, s tem, da je razveljavil predstavnike Bošnjakov in omogočil potrditev oblasti s strani Srbina in Hrvatice, brez tretjega podpisa. S tem je Schmidt razvrednotil Ustavo in volilna pravila v Federaciji ter izpolnil nalogo Murphyja in uradnega Zagreba.

Federacija je danes ponovno ujeta v navidezno delovanje vsiljene oblasti, dejansko pa blokirana pri vsakem vprašanju, ki ga Čovićevi partnerji iz Trojke pod pritiskom javnosti ne morejo hitro izpolnjevati.

Seje Parlamenta FBiH so redke, in ko se zgodijo, se na njih zgodi malo stvari, ki so potrebne in pomembne za državljane.

In medtem ko je s svojimi pooblastili ustvarjal aparthejdni protektorat v Federaciji, je Schmidt popolnoma zanemaril separatistični sistem v entiteti RS, ki je postajal vse bolj bahav v svojem delovanju.

Od danes, po odredbi gospodarja tega entiteta Milorada Dodika, Schmidt ne bi mogel preiti čez 49 % ozemlja BiH niti s celotno sliko Radovana Karadžića. Ker, kot je dejal Dodik, so vse policijske postaje prejele odredbo, da ga ob vstopu na ozemlje RS izženejo.

S tem je de facto onemogočena misija visokega predstavnika, čemur je Schmidt v veliki meri sam prispeval z ignoriranjem vedenja institucij RS. Je to konec Daytonskega mirovnega sporazuma, bomo priča v trenutku, ko se bo in če se bo Schmidt upal odpraviti na ozemlje RS in ko ga bo po Dodikovi odredbi MUP tega entiteta aretiral in izgnal.

V tistem trenutku preneha veljati Daytonski sporazum, saj je njegovo ohranjanje v veliki meri in predvsem odvisno prav od urada OHR-ja, za katerega se vse pogosteje govori, da bo premeščen v Bruselj.

Izvajanje Daytona in njegovih pravil samo na območju Federacije ne sme biti niti za trenutek, saj je to samodejni pristanek na delitev Bosne in Hercegovine, kot je bila pred srečanjem v Ohiu leta 1995.

Zato mora biti probosanska politika pripravljena, da ko MUP RS aretira (izžene) visokega predstavnika Schmidta s svojega ozemlja, razglasi konec Daytonskega sporazuma kot zanke, ki visi nad celovitostjo in suverenostjo Bosne in Hercegovine.

Jasno je, da to ne bo minilo brez posledic, vendar bo morda politično-policijski napad iz RS na visokega predstavnika kot ključno osebo za izvajanje Daytona najboljša priložnost za odstranitev daytonskih okovov in prehod v fazo evropske Bosne in Hercegovine.

Kajti, če si separatist Dodik z militantnim delovanjem policijskih struktur pod svojim nadzorom upa napasti vodjo OHR-ja, je jasno, da opušča Dayton in odprto sledi ciljem Republike srbske iz časa pred podpisom Daytona.

Zato mora probosanska politika spati z obema odprtima očema in vztrajati pri tem, da Schmidt obišče RS, da bi se vsi tukaj prepričali, ali Dayton še velja ali ne.

Ne smemo pozabiti niti nedavnega napada na Dayton z blokiranjem administrativnih linij med entitetami, zato je to verjetno najboljša priložnost, da se jasno pokaže probosanska opredelitev za konkretne korake pri ustvarjanju evropske Bosne in Hercegovine, osvobojene daytonskih okovov.

Vsako pozivanje veleposlanika ali nekoga tretjega, da ustavi Dodika, je prelivanja iz praznega v prazno, saj je Dodik s svojimi zadnjimi potezami pokazal, da ga ne morejo ustaviti in da Dayton zanj ne velja.

In to je treba izkoristiti z diplomatsko-politično akcijo za odstranitev okovov vsiljenega mirovnega načrta, pa tudi za trajno rešitev vprašanja celovitosti Bosne in Hercegovine. Edina ovira takšnemu delovanju je vprašljiva drznost probosanskih sil, da pravočasno ukrepajo.

Dodik se je očitno podal v odločilno bitko, od probosanske politike pa je odvisno, ali bo uspela razdeliti Bosno in Hercegovino ali pa bo z razcepljenjem daytonskih okovov osvobodila to državo, da bo delovala s polno zmogljivostjo!