METAFIZIKA LEPEGA Vstopite v mošejo džemata Hanau – kraj, kjer se srečujeta molitev, vera in sporočilo!

(Patria) - V mirnem nemškem mestu Hanau, med ulicami, ki povezujejo različne kulture in usode, stoji bogomolja, ki ne pritegne pozornosti le s svojo duhovno vlogo, temveč tudi s svojo zgodbo, vtkano v vsako njeno podrobnost.

To je mošeja, ki so jo zgradile pridne roke bošnjaških džematskih članov, daleč od domovine, v njene temelje, stebre in dušo pa so vtkane niti Bosne in Hercegovine.

Kmalu prispe "neposlano pismo"

Ta mošeja ni le arhitekturni objekt – je most med preteklostjo in sedanjostjo, med deželo, od koder je bila prinesena vera, in deželo, kjer se ta vera živi. Kamen sedre, les oreha in ovčja volna, prineseni iz Bosne, niso le gradbeni materiali. So spomin na reke, gore in pašnike, na mošeje, ki so krasile čaršije in vasi, ter na toplino bosanske hiše.

Posredovano video

Notranjost te mošeje navduši vsakogar, ki stopi čez njen prag. Osrednji lestenec, mojstrovina simbolike in obrtništva, je oblikovan v sedem vej, ki predstavljajo sedem nebes, iz njega pa se spušča 99 listov, simbolizirajoč 99 najlepših Allahovih imen. Svetloba, ki se preliva čez te liste, ustvarja vtis nebeške nežnosti in vernike spominja na širino in usmiljenje Stvarnika.

Posebno pozornost pritegne tudi preproga v molitvenem prostoru – tkanje, ki ni le podlaga za molitev, temveč zgodba o nerazdružljivi povezavi vere in tradicije. Vsak ornament, barva in vzorec ohranjata duh prednikov.

Preproga predstavlja srečanje vere in tradicije, volna je iz Bosne

Morda je najbolj poseben detajl te zgradbe vrata, ki bodo kmalu krasila mošejo v Hanau – vrata iz mošeje Sultan Ahmed v Zenici. Po obnovi te mošeje je umetnik Saladin Pašalić, ki je tudi avtor notranjosti mošeje v Hanau, ohranil ta vrata in jih poimenoval "neposlano pismo". Zdaj bo to nikoli prebrano sporočilo našlo svoj dom med bošnjaško dijasporo, simbolično povezujoč dve mesti, dve mošeji in nešteto usod, ki v srcu nosijo ime Bosne.



Mošeja v Hanau ni le kraj molitve. Je pričevanje, da se domovina lahko nosi v sebi in da je kamen iz rodne dežele lahko temelj upanja v tujini.