Napisal: Armin Sijamić
V ponedeljek je francoski predsednik Emmanuel Macron v Parizu gostil konferenco o pomoči Ukrajini. To bi bila le še ena v vrsti konferenc, na katerih se zahodni zavezniki zavezujejo, da bodo Kijevu pomagali, če Macron ne bi izjavil, da ne izključuje možnosti, da bi francoske kopenske sile razporedili v Ukrajino.
Macron je po omenjeni konferenci z dvajsetimi evropskimi voditelji novinarjem dejal, da „ne more izključiti“ pošiljanja čet v Ukrajino. „Storili bomo vse, kar je potrebno, da Rusija ne zmaga v vojni,“ je dejal. Na vprašanje, ali to vključuje pošiljanje vojakov, je dejal, da „ni soglasja o uradnem pošiljanju čet na teren. Toda glede možnosti, ničesar ni mogoče izključiti.“
Kijev je pozdravil to izjavo, nekateri evropski in zveze NATO so sporočili, da ne bodo pošiljali vojakov v Ukrajino, Kremelj pa, da bi bila razporeditev čet začetek vojne med Rusijo in zvezo NATO.
Francoski zunanji minister Stephane Sejourne je včeraj poslancem dejal, da „moramo razmisliti o novih ukrepih podpore Ukrajini. Ti morajo odgovoriti na zelo specifične potrebe, predvsem mislim na odstranjevanje min, kibernetsko obrambo, proizvodnjo orožja na kraju samem, na ukrajinskem ozemlju,“ in dodal, da bi nekateri od teh ukrepov zahtevali prisotnost na terenu, vendar ne bi presegli meje spopadov. „Ničesar ne bi smeli izključiti. To je bilo in še vedno je stališče predsednika republike,“ je dejal Sejourne.
Čeprav je Macron že prej dajal izjave, ki so bile v nasprotju z zahodnimi zavezniki, izjava o možnosti pošiljanja francoskih čet v Ukrajino ni naključna in ni prvič izrečena v kontekstu, da morata Francija in evropske države prevzeti odgovornost za lastno varnost, zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike in pokazati moč Rusiji in drugim tekmecem.
Z različnimi načrti in istim ciljem
Izjavi Macrona in Sejourne sta razkrili eno od možnosti, ki so na mizi, ko govorimo o ukrajinski vojni. „Že sama možnost pogovora o pošiljanju določenih kontingentov v Ukrajino iz držav zveze NATO je zelo pomemben nov element,“ je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, s čimer je implicitno potrdil, da v Rusiji razmišljajo o takšni možnosti, saj je skoraj celoten Zahod enoten v zamisli, da Moskva v tej vojni ne sme zmagati.
Kot kaže, nekateri zahodni državi niso pripravljeni pošiljati vojakov v Ukrajino, čeprav so nekateri priznali, da imajo tam svoje sile. Tako je tiskovni predstavnik premierja Rishija Sunaka, ko so ga vprašali, naj komentira Macronovo izjavo, dejal, da Združeno kraljestvo nima načrta za pošiljanje večjega števila vojakov v Ukrajino. „Poleg majhnega števila osebja, ki ga imamo v državi in ki podpira oborožene sile Ukrajine, nimamo nobenih načrtov za obsežno napotitev,“ je dejal.
Priznanje, da so v Ukrajini britanski inštruktorji, ni novost, saj so bili tam pred začetkom ruske agresije in so ukrajinske sile usposabljali za upravljanje zahodnih protitankovskih sistemov, ki so jim jih poslali London in Washington. V tistih dneh je ukrajinska vojska preprečila padec Kijeva z napadi na dolge ruske oklepne kolone.
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da ne bo pošiljal vojakov v Ukrajino, enako so sporočili uradni Washington, Madrid, Stockholm, Budimpešta, Varšava in Praga, pa tudi slovaški premier Robert Fico, ki je dejal, da več članic Evropske unije in zveze NATO razmišlja o pošiljanju vojakov na dvostranski podlagi. Spomnimo, Ukrajina je nedavno sklenila varnostne sporazume z Italijo in Kanado, pred tem pa z Združenim kraljestvom, Nemčijo, Dansko in Francijo. Zavezale so se, da bodo Ukrajino podpirale pri obrambi pred Rusijo, dokler se država ne vključi v zvezo NATO.
Nekateri Macronove ideje niso zavrnili. „Časi, kot so ti, zahtevajo politično vodstvo, ambicijo in pogum za razmišljanje izven okvirjev. Pobuda za včerajšnje srečanje v Parizu je vredna razmisleka,“ je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. General Onno Eichelsheim, najvišji nizozemski vojaški častnik, je dejal, da je Macron verjetno želel Putinu jasno sporočiti, da nobena možnost ni izključena. „Morate dati vse možnosti na mizo,“ je dejal.
Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je že pred tem dejal, da ni vprašanje, ali bo Ukrajina postala članica te zveze, temveč le vprašanje časa. Govoreč o Macronovi izjavi o pošiljanju francoskih vojakov v Ukrajino, je Stoltenberg včeraj dejal, da ni načrta o pošiljanju vojakov zveze NATO in da bi to zahtevalo soglasno podporo vseh članic.
Ukrajina je v zadnjih mesecih doživela več vojaških porazov, največja grožnja pa se nadvija, ko se približujejo ameriške predsedniške volitve. Mnogi se bojijo, da bi zmaga Donalda Trumpa pomenila ukinitev ali bistveno zmanjšanje ameriške vojaške pomoči Kijevu.
Macronovo rusko ruleta
Macronu, kot tudi vsem drugim na Zahodu, je jasno, da je treba nekaj ukreniti. Kijev trdi, da jim primanjkuje artilerije in granat ter da jim ni bilo dostavljeno niti tisto, kar jim je bilo obljubljeno. Ukrajini primanjkuje bojnih letal, protizračne obrambe in raket dolgega dosega. O tem se razpravlja že dve leti, in tudi ko je pomoč odobrena, pride do različnih težav pred dobavo.
Macron se je že poprej v Ukrajini uveljavil kot dejavnik, obiskal je ruskega predsednika Vladimirja Putina nekaj tednov pred začetkom ruske agresije. Sestanek je ostal v spominu tudi zaradi dolge mize, ki je držala sogovornika na razdalji. Po tem je Francija Kijevu nudila skromno pomoč, kasneje pa je začela pošiljati sodobno orožje, vključno z raketami z dosegom 250 kilometrov.
Zdi se, da v Parizu zdaj verjamejo, da stvari gredo v slabo smer in da je treba razmišljati o drugačnem pristopu. Kako bi ta angažma izgledal javnosti, ni znano, vendar besede premierja Fica potrjujejo, da se razpravlja celo o pošiljanju vojakov iz drugih držav. Zato ni presenečenje, da se Pariz pojavlja s takšnimi napovedmi, saj so edina jedrska sila znotraj EU in že leta predlagajo, da EU vzpostavi vojaške sile in zmanjša odvisnost od zveze NATO, oziroma od Washingtona.
Poleg tega imata Francija in druge države druge interese v Ukrajini, kar se posebej nanaša na obdobje po koncu vojne, saj že obstajajo ocene, da bo za obnovo te države potrebnih več kot 600 milijard evrov. Tako bi obnova Ukrajine in njeno nadaljnje vključevanje v politične in ekonomske okvire Zahoda lahko predstavljalo veliko delo, ki ga Pariz in drugi ne želijo prepustiti drugim.
Kaj bo Macron storil in ali bo storil, kar je napovedal, za zdaj ni znano in ni odvisno samo od njega, oziroma ni znano, kako bi lahko izgledala ta „posebna vojna operacija“, rečeno z besednim zakladom, ki ga uporablja Moskva za opravičevanje invazije na sosednjo državo. Da je že sama možnost napotitve francoskih ali drugih tujih čet nevarnost za ruske načrte v Ukrajini, potrjuje tudi včerajšnja izjava iz Kremlja. Če članice zveze NATO pošljejo svoje čete, da se borijo v Ukrajini, „v tem primeru ne bi smeli govoriti o verjetnosti, temveč o neizbežnosti (neposrednega spopada)“ z Rusijo, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Pariz verjetno nima načrta vojskovati se proti Rusiji, vendar bi s pošiljanjem svojih čet, skupaj z drugimi članicami zveze NATO, lahko prišlo do pat pozicije na terenu, oziroma računa, da ruske sile ustavijo napade tam, kjer so vojaki z Zahoda. Takšen načrt bi lahko bil v skladu s prejšnjimi razmišljanji, da bi se vojna v Ukrajini, vsaj za določen čas, lahko končala po korejskem scenariju, oziroma z vzpostavitvijo ločitvene črte, ki je nobena stran ne prečka, medtem ko čaka na boljšo priložnost za uresničitev svojih ciljev.
Macronovi načrti so odvisni tudi od izida prihajajočih predsedniških volitev v Združenih državah. Vendar pa Kijevu zmanjkuje časa, da bi čakal na november in izid volitev, saj bi ruske sile spomladi ali poleti lahko ponovno krenile v ofenzivo. Do takrat bi morali zahodni zavezniki Kijevu dobaviti vsaj tisto, kar so obljubili. Macron in drugi niso dali teh zagotovil Kijevu na omenjeni konferenci.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
