Lisica za NAP: Prodržavna politika 90-ih nije podlegla pritiscima iz Beograda i Zagreba, ali danas mora biti još odlučnija

Pogovor: Delvin Kovač

Zunanja politika Bosne in Hercegovine se mora izključno ustvarjati v Sarajevu in nanjo ne smeta vplivati želji Zagreba in Beograda. Bošnjaška politika mora v vsakem trenutku biti podrejena interesom države Bosne in Hercegovine, tako kot je bilo tudi v najtežjih trenutkih med agresijo.

To je v intervjuju za Novinsko agencijo Patria sporočil raziskovalec na področju regionalnih in mednarodnih odnosov Admir Lisica, ki je v bosansko-hercegovinskem kontekstu povzel politična dogajanja, ki so v regiji Zahodnega Balkana zaznamovala minulo leto.

Katere dogodke bi izpostavili kot najzanimljivejše v letu 2023. glede na področje Zahodnega Balkana?

Lisica: Zelo burno leto je za nami, zato je zelo težko izbrati nekatere dogodke, ki so "pomembnejši" od drugih. Kljub temu so v Bosni in Hercegovini v letu 2023. največ pozornosti pritegnili ukrepi visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki je večkrat sprejel nelogične odločitve, ki so še bolj zapletle že tako zapleteno politično situacijo v Bosni in Hercegovini.

Tu je vsekakor v kontekstu Kosova teroristični napad srbskih teroristov v Banjski, za katerega Srbija ni bila kaznovana. Po drugi strani je pomembno poudariti, da je Kosovo, morda celo najbolj zvest partner Zahoda v tem delu Evrope, podvrženo nekakšnim sankcijam, vse zaradi nepopuščanja željam Srbije, pa tudi določenih voditeljev mednarodne skupnosti.

Glede Črne gore bi morda izbral popis prebivalstva, ki je bil celo večkrat odložen in je na koncu postal politično vprašanje številka ena. V kontekstu Severne Makedonije je pomembno omeniti, da je bilo leto 2023. neuspešno glede evropske poti, kar je delovalo razočarajoče na državljane te države.

V Srbiji je glavni dogodek povezan z nedavno održanimi predčasnimi volitvami, o katerih se še vedno govori kot o dogodku, ki ga je spremljalo veliko kontroverz.

Bosna in Hercegovina je še vedno na udaru med Srbijo in Hrvaško, ki ne obupujeta nad Miloševićevo-Tuđmanovo politiko. Vučić, Milanović in Plenković imajo v naši državi zveste "izvajalce del" - Dodika in Čovića? Na drugi strani je Trojka, ki ne samo da nima vizije, moči in volje, da bi se takšnim politikam sploh poskusila upreti, ampak jim je na pladnju izročila številne ključne položaje na državni ravni? Kaj naj storimo?

Lisica: Zunanja politika Bosne in Hercegovine se mora izključno ustvarjati v Sarajevu in nanjo ne smeta vplivati želji Zagreba oziroma Beograda. Glede bošnjaške politike, ta mora biti v vsakem trenutku podrejena interesom države Bosne in Hercegovine, tako kot je bilo tudi v najtežjih trenutkih za Bosno in Hercegovino med agresijo, ko je bošnjaško politično vodstvo jasno artikuliralo svoje stališče in ni podleglo pritiskom, da bi pristalo na ohlapno unijo, ki bi na koncu vodila v disolucijo Republike Bosne in Hercegovine. To poudarjam, ker je bilo leto 1993. veliko težje in se je zdelo brezizhodnejše kot leto 2023., v katerem smo na žalost videli politično dominacijo Milorada Dodika in osi, ki podpira separatizem.

Prihaja do napak tudi v preteklosti, vendar je jasno, da ima ta generacija politikov zaradi velikih geopolitičnih sprememb v svetu veliko odgovornost v kontekstu prihodnosti Bosne in Hercegovine. Ne smemo se preveč zanašati na zunanji dejavnik, natančneje na mednarodno skupnost, temveč mora biti naš cilj krepiti lastne zmogljivosti.

Poglejmo samo države v regiji in vodenje njihove zunanje politike ter rezultate, ki jih ta prinaša. Zavedam se, da je položaj Bosne in Hercegovine drugačen zaradi vseh okoliščin, vendar to ne preprečuje političnim predstavnikom Bošnjakov ter domoljubno probosansko usmerjenim Hrvatom in Srbom, da nenehno vlagajo napore v smeri krepitve Bosne in Hercegovine v vseh segmentih.

Vsi Srbi v eni državi ali bolj priljubljena zamisel "srbski svet" je nekaj, od česar oblasti v Srbiji ne nameravajo odstopiti. Če bi bilo po njihovem, bi že danes priključili Republiko srbsko, Kosovo in Črno goro. Kako sploh v sodobnem času pojmiti in razlagati te teritorialne zahteve do drugih držav, kakršne v zadnjih mesecih in letih gledamo v Gazi in Ukrajini?

Lisica: Nekdanji britanski diplomat Robert Cooper je v delu, objavljenem leta 2003, z naslovom "Slom država: Poredak in kaos v 21. stoletju" izpostavil eno od tez, ki govori o tem, da evropske države, članice Evropske unije, za razliko od preteklih časov, nimajo več zahtev do drugih držav v smislu prisvajanja njihovih ozemelj. Seveda je ta teza točna v kontekstu držav Evropske unije, vendar zunaj tega kroga se zdi, da je postalo običajno, da določene države stremijo k teritorialnim zahtevam do določene države.

V kontekstu nenehnih zahtev Srbije do Bosne in Hercegovine je pomembno delo napisal aktualni član Predsedstva Bosne in Hercegovine Denis Bećirović z naslovom "Teritorialni ekspanzionizem Srbije do Bosne in Hercegovine". Z natančno analizo vsebine te knjige je mogoče uvideti, da Srbija ne odstopa od teritorialnih zahtev do svojih sosednjih držav.

Milorad Dodik je večkrat ponovil, da bi bilo treba ustvariti neko državo, ki bi jo sestavljali Srbija, entiteta RS in Črna gora. Nismo imeli resnejših reakcij mednarodnih uradnikov na Dodikove, pa tudi na prejšnje aspiracije Aleksandra Vulina. "Srbski svet" je realnost, njegov produkt pa je vsekakor tudi teroristična akcija v Banjski iz leta 2023. Na političnih predstavnikih Bosne in Hercegovine, še posebej bošnjaški komponenti, je, da enotno in močno stopijo v bran idejam, ki bi na koncu vodile do razpada države Bosne in Hercegovine.

Na volitvah v Srbiji je ponovno prepričljivo zmagal Vučić in njegova Srbska napredna stranka (SNS). Vendar pa zadnje dni, celo mesece, po večjih srbskih mestih potekajo številni protesti. Državljani nezadovoljni z aktualno oblastjo, Vučiću pa na volitvah ni nikogar, ki bi mu "stopil na žulj" - očitno je to v nasprotju. Kako gledate na to?

Lisica: Volitve v Srbiji so pokazale, da demokratični procesi v tej državi trenutno stagnirajo. Glede na zadnje dogodke je vidno, da je trenutni politični sistem v Srbiji demokratično tekmovalen, vendar ni pošten, saj so glede na dejansko stanje na terenu po vsej Srbiji opaženi ugovori glede volilnega procesa in na koncu tudi glede rezultatov.

Opozicija je končno uspela v veliki meri odložiti "težke teme" in se osredotočiti na aktualne potrebe državljanov in spremembo dolgoletnega avtoritarnega režima. Pomanjkljivost takšne opozicije je njihova pretirana osredotočenost izključno na Beograd in zanemarjanje preostale Srbije.

Če bo v prihodnje opozicija uspela pridobiti večje zaupanje izven Beograda, bo to uvod v možne spremembe na nekaterih prihodnjih volitvah. Vendar pa bo do takrat Vučićev SNS vladal suvereno in zelo uspešno politično odstranjeval ali discipliniral, kot v primeru Ivice Dačića in njegove SPS, vse tiste, ki bi lahko ogrozili trenutno vladavino SNS-a.

Konec lanskega leta se je v Črni gori zaključil popis prebivalstva. Preliminarni podatki naj bi bili znani pred koncem januarja. Se lahko pričakuje kakšen tektonski premik v Črni gori, če bi se izkazalo, da so se v sam proces izvajanja popisa prebivalstva močno vmešali Beograd in Moskva?

Lisica: Popis prebivalstva v Črni gori je vsekakor politično vprašanje, ki je zaznamovalo preteklo leto, saj je bilo v zvezi z njegovim izvajanjem zabeleženih več kontroverz. Sam popis je bil večkrat odložen, politična opozicija v Črni gori pa je v nekem trenutku grozila, da bo celoten proces bojkotirala zaradi domnevnih nepravilnosti. Na koncu je bil popis prebivalstva izveden, med procesom pa je bilo zabeleženih več nepravilnosti, med drugim tudi afera "piši-briši", kjer je šestnajst popisovalcev imelo svinčnik, s pomočjo katerega je bilo mogoče spreminjati popisne podatke.

Na koncu ne pričakujem tektonskih premikov, katerih so se bali Črnogorci. Srbi bodo povečali svojo številčnost, kar je bil glavni cilj uradnega Beograda v preteklem obdobju, vendar to ne bo resneje ogrozilo odnosov v Črni gori. Možno je, da bodo Turki, Rusi in Ukrajinci povečali svojo številčnost zaradi njihovega priseljevanja v Črno goro v zadnjih nekaj letih.

V dialogu med Kosovom in Srbijo že dolgo ni napredka. V Evropski uniji se zdi, da ali ni volje/želje ali ni nikogar dovolj pogumnega, da bi Vučiću in Albinu Kurtiju udaril s pestjo po mizi in jim postavil rok, da čim prej rešijo nesoglasja. Pričakujete, da bodo ti pogovori tudi v letu 2024. ostali v nekakšni pat poziciji ali bi se morda lahko pričakovalo razrešitev tega gordijskega vozla in na kakšen način?

Lisica: Brez večje medijske pozornosti je Srbija sprejela registrske tablice Republike Kosovo, kar je bilo v preteklih letih sporno vprašanje in tema, zaradi katere je pogosto prihajalo do napetosti med Srbi in Albanci. Srbija je dejansko naredila korak k Kosovu in preložila žogico na Kurtija, ki bo moral med letom 2024. oblikovati Skupnost srbskih občin (ZSO), na kateri mednarodna skupnost dolgo vztraja.

Jasno je, da vprašanje Kosova ne obremenjuje samo dveh držav - Srbije in Kosova, ampak tudi preostali del Zahodnega Balkana. V interesu regije je, da se končno normalizirajo odnosi, vendar težko lahko pričakujemo med letom 2024., da se bosta strani dogovorili o vseh "težkih" temah.

Kakorkoli že, v prihodnjem letu bo potekalo več krogov pogajanj, za razliko od leta 2023. pa pričakujem, da bo do določenih premikov (brez končne rešitve) vendarle prišlo, saj je to v interesu mednarodne skupnosti.