'Vodja svobodnega sveta' Biden ne uspe ustaviti Netanyahua pri uničevanju Gaze in ameriške zunanje politike

Napisal: Armin Sijamić

V zadnjih treh letih je ameriški predsednik Joseph Biden gradil podobo vodje „svobodnega sveta“, v zadnjih treh tednih pa je izraelski premier Benjamin Netanyahu ta napor ponižal. Čim dlje bo trajala vojna v Gazi, tem večje bodo posledice za Bidna in Združene države Amerike.

V zadnjih treh tednih se v ruševinah Gaze pokopava en politični program. Medtem ko izraelska vojska bombardira Gazo, ta politika nima moči, da bi se uprla, še več, daje ji zaščito z letalonosilkami in četami na terenu, diplomatsko podporo ter pošilja orožje, strelivo in denar.

Ko je Biden prišel na oblast, je v velikem delu sveta zavladal optimizem, da bo največja svetovna sila imela drugačno politiko od nepredvidljivega Donalda Trumpa, ki je državo vodil na nenavaden način. Preko družbenih omrežij je smenjeval sodelavce, razdrl gospodarske in druge sporazume ter omajal vezi z najbližjimi zavezniki.

Bidenova ekipa je začela delati na svoji viziji sveta še preden so formalno prevzeli funkcije, obiskovali so zaveznike. Po tem, ko je Biden prevzel oblast, je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da so se Združene države vrnile kot „sodelujoči vodja svobodnega sveta“.

Bidenovo delo se je obrestovalo ob začetku ruske agresije na Ukrajino – NATO in Zahod sta bila enotnejša in zdelo se je, da ni stvari, ki bi naredila razpoko v bloku. Nato se je na oblast vrnil Netanyahu, ki je prišel v spor z Bidenom, njegova skrajno desničarska koalicija in reforma pravosodja pa so ju oddaljili od Zahoda. Ko je Hamas 7. oktobra napadel vojake in civiliste, je Biden opustil vsako distanco do Netanyahua. Sporočil je Iranu in drugim, da bo vstopil v vojno, da brani Izrael.

Odložitev vstopa v Gazo

Po vstopu Hamasa se je Izrael konsolidiral in v nekaj dneh izven zidov, ki obkrožajo Gazo, ni bilo napadalcev. Letalstvo je delovalo, kopenske čete pa so čakale na ukaz, da se podajo na ozemlje pod nadzorom Hamasa, široko od šest do dvanajst kilometrov. Za premočno in številčnejšo vojsko je presek Pojasa Gaze lahek podvig. Kljub temu so kopenske čete stale dneve, ker je Biden izvajal pritisk. Ameriški uradniki in sam Biden so dejali, da so Izraelu svetovali, naj ne vstopi v Gazo, vendar tega niso zahtevali. Takšna formulacija je varovanje lastne in izraelske verodostojnosti.

Hkrati so mediji z Zahoda govorili o stotine kilometrov dolgi mreži predorov, v katerih se skrivajo borci Hamasa. Takšne izjave je dajal tudi Hamas, mediji pa so jih prenesli brez zadržkov. Res je, da Hamas uporablja predore, predvsem proti Egiptu, vendar je težko verjeti, da bi stotine kilometrov predorov lahko bile izkopane in privedene do popolnosti. Gazo izraelska vojska nadzoruje iz zraka najmanj sedemnajst let in kakršnikoli veliki predori bi bili odkriti in nato uničeni.

Kljub temu je zgodba o mreži predorov odličen izgovor za kampanjo bombardiranja s projektili, ki nosijo tudi po tono eksploziva. Priče iz Gaze pravijo, da ti projektili rušijo cele četrti. Nekateri so izračunali, da je moč vseh teh projektilov enaka moči jedrske bombe, vržene na Hirošimo.

Hamasu se pripisuje tudi moč, ki je realno nima, edina prednost, ki jo lahko imajo, so ruševine, v katere se lahko skrijejo in uporabijo element presenečenja, ter da ne morejo nič izgubiti, saj je izraelska vojska prišla, da jih eliminira in jih je predhodno o tem obvestila. Poleg tega zaloge, ki jih ima Hamas, niso primerljive z izraelskimi, vprašanje pa je, kakšen je nivo usposobljenosti borcev, nad katerimi vsak dan letijo letala.

In takšni lahko povzročijo izgube izraelski vojski, ki se ni izkazala 7. oktobra, ali v vojni proti Hezbolahu leta 2006. Izraelska premoč izhaja iz zračne premoči in ameriške pomoči, ter da so njihovi nasprotniki večinoma šibki. Toda osamljen Hamas v bojih lahko zmaga le, če izraelska vojska naredi vse narobe.

Pred očmi sveta

S spinom o dobro oboroženih in usposobljenih pripadnikih Hamasa, ki prihajajo iz tajnih predorov, so Palestincem zvezane roke. Izraelska vojska bo odločila, kdaj so predori končno uničeni in kdaj lahko čete vstopijo v Gazo, da se obračunajo s Hamasom. Palestinske civilne žrtve so že ogromne. Po informacijah Združenih narodov, na katere se teh dneh sklicujejo številni mediji, je v zadnjih petnajstih letih razmerje med ubitimi in ranjenimi Izraelci in Palestinci znašalo ena proti dvajset. V napadu 7. oktobra je Hamas ubil več kot 1400 Izraelcev.

Prekinitve ognja ni na vidiku, celo kot resolucija ZN-a je ne morejo sprejeti v Washingtonu. Opozicijski republikanci in Bidenova administracija tekmujejo v podpori Izraelu, Palestincem pa obljubljajo humanitarno pomoč in pozivajo izraelsko vojsko, naj pazi na civiliste.

Bidenova pomoč Palestini izostaja, kar je še posebej opazno po pomoči Ukrajini, ki jo je Zahod nudil. Kar je tudi razlika, je, da je enotnost Zahoda izostala in Izrael ni dobil podpore vseh držav, nekatera društva se polarizirajo, včasih pa so žrtve napada judovski državljani, ki nimajo odgovornosti za dogajanja na Bližnjem vzhodu. Prišlo je do porasta antisemitizma v nekaterih državah, eden od razlogov pa je, da nobenega krivca z izraelske strani ne morejo imenovati voditelji na Zahodu, zato ekstremisti in neizobraženi nepravilno pripisujejo krivdo judovskemu narodu.

Vojna v Gazi Bidnu ni ustrezala in s časom postaja vse jasneje. Brezrezervna podpora Netanyahuovi vladi s strani Washingtona daje vse več nezadovoljnih z Bidenovo politiko, pred nekaj tedni pa so še stali za njim. Začenjajo se kampanje bojkotov ameriških podjetij, protesti so po vsem svetu, muslimani iz ključnih držav za Bidenovo zmago nad Trumpom pa pravijo, da morda ne bodo volili Bidna na predsedniških volitvah.

Hkrati republikanci pritiskajo na Bidna, naj bolj pomaga Izraelu. Vodja republikancev v Senatu Mitch McConnell je Kitajsko, Rusijo in Iran razglasil, po vzoru nekdanjega predsednika Georgea W. Busha, za novo „os zla“, s katero se je treba obračunati. Senator Lindsey Graham je Turčijo uvrstil v „odred“ s republikanci in demokrati, ki imajo zadržke do Izraela, rekoč, da je to „zelo razočarajoče in destabilizirajoče“, predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pa pravi, da je „krščan“, ki mu Biblija „zelo jasno uči, da moramo stati ob Izraelu“.

Vodja svobodnega sveta

Ko so Putinovi tanki drli proti Kijevu, se je v medije z Zahoda vrnil termin „svobodni svet“. S tem terminom je nekdanji ameriški podpredsednik Henry Wallace označil države, ki se borijo proti nacizmu in fašizmu, kar je aluzija na Ameriško državljansko vojno, v kateri se je „svobodni svet“ boril s „sužnjelastniškim svetom“ juga. Med hladno vojno je termin označeval Zahod, ki je bil proti SZ, kasneje pa je naziv „vodje svobodnega sveta“ bil pripisan različnim politikom.

Ruski napad na Ukrajino je Bidna na Zahodu spremenil v „vodjo svobodnega sveta“. V odločitve izkušenega politika je bilo malo dvomov. Vodstvo Združenih držav Amerike je bilo za mnoge zaželeno, še posebej za tiste, ki so se upirali Rusiji in Kitajski. Številne države v bližini Kitajske so iskale ameriško pomoč, Finska in Švedska pa članstvo v Natu, kateremu je Biden našel smisel po tem, ko je zavezništvo doživelo „možgansko smrt“, po besedah Macrona.

Vendar pa pri vprašanju Palestine in Gaze tega vodstva ni, oziroma če ga je, odpira vprašanje, kaj je to „svobodni svet“. Okoli štiri tisoč otrok je bilo ubitih v Gazi v treh tednih. Mnogi od njih so živeli pod obleganjem, tisti, ki danes imajo petnajst let, pa petič doživljajo kampanje bombardiranja (2008./2009., 2012., 2014., 2022. in 2023. leto). Največji del palestinskih otrok nikoli ni zapustil zidov, ki obkrožajo Gazo.

„Ni vam treba biti Jud, da bi bili cionist,“ je ena od Bidenovih izjav, dodal je, da je cionist in da ima Izrael njegovo podporo. Hkrati je Biden kritiziral aktualno Netanyahuovo politiko in skrajno desnico na oblasti. Nepovabilo Netanyahua v Belo hišo je privedlo do tega, da so republikanci grozili, da ga bodo povabili v Kongres. Po napadu Hamasa na Izrael je Biden odšel k Netanyahuu in mu izrekel podporo. Tako je Biden v kratkem času spremenil politiko do Netanyahua, vprašanje pa je, koliko ga bo država „svobodnega sveta“ sledila tokrat. Mnoge izven tega dela sveta so se že prej opredelile.