Leader Roots: Zakaj najboljši pogosto ne postanejo vodje

(Patria) - V poslovnem okolju pogosto predpostavljamo, da sta znanje, strokovnost in dosledni rezultati dovolj za napredovanje. Logika je preprosta: če si dober v tem, kar počneš, te bo sistem prepoznal. Vendar praksa včasih pokaže drugačno sliko.

Na seji Leader Roots, ki je potekala v sodelovanju s Coca-Cola HBC B-H, je o tej temi
govoril Ermin Valjevčić, CFO Coca-Cola HBC, in odprl pomembno vprašanje za vse
ambiciozne strokovnjake: zakaj v nekaterih sistemih najbolj kompetentni ljudje ostanejo “ujeti” v vlogah, v katerih blestijo, medtem ko vodstvene položaje pogosto prevzamejo bolj vidni in samozavestni, vendar ne nujno tudi boljši vodje.

Tisto, kar Coca-Cola HBC skrbno spremlja in preprečuje, je ”past kompetence”, ki se zgodi, ko se brez zavestnega namena začne nagrajevati operativna zanesljivost bolj kot vodstveni potencial. Ljudje, ki rešujejo težave, “gasijo požare” in ohranjajo sistem stabilen, postanejo preveč dragoceni, da bi jih premaknili iz obstoječe vloge.

Paradoks je jasen: bolj ko ste dobri v tem, kar danes počnete, večja je verjetnost, da boste tam tudi ostali. Prav na tem razkoraku med strokovnostjo in vidnostjo je Valjevčić poudaril pomen spremembe perspektive ter jasne komunikacije, tako za posameznika kot za organizacijo.

Za posameznika pomeni izhod iz pasti kompetence zavesten korak iz vloge, v kateri je tehnično popoln, a vodstveno neviden. To je prehod s vprašanja, kaj jaz počnem, na vprašanje, kakšen vpliv imam, in to vprašanje je postavila Marija Sinanović, direktorica Yellow Brick. S sodelujočimi je skupaj preučila merila, po katerih se izbirajo in razvijajo vodje: manj fokusa na nazive, staž in samozavest, več pa na sposobnost učenja, čustveno inteligenco, gradnjo odnosov in opolnomočenje drugih.

Past kompetence nas opominja na pomembno ravnovesje: znanje brez vidnosti pogosto ne vodi naprej, medtem ko vidnost brez resnične kompetence dolgoročno vodi nazaj. Pravi izziv sodobnih vodij, ki vodijo program Leader Roots, ni ustvariti več „glasnih“ vodij, temveč prepoznati in sprostiti potencial tistih, ki organizacijo že nosijo, pogosto tiho, a vztrajno.