Lazović za NAP: Kandidatura Slavena Kovačevića je boj proti etničnim kletkam in za Bosno in Hercegovino vseh njenih državljanov

Pogovarjal se je: Delvin Kovač

Skozi težko in bremenitno obdobje, s sedanjimi etničnimi politikami pa je naša prihodnost popolnoma negotova, opozarja nekdanji predsednik Skupščine Republike Bosne in Hercegovine in eden od udeležencev mirovnih pogajanj v Daytonu Miro Lazović.

V intervjuju za Novinsko agencijo Patria (NAP) je Lazović govoril o aktualni politični situaciji, grožnjah miru v Bosni in Hercegovini in regiji, pa tudi o nujnosti spremembe Ustave BiH.

Komentiral je tudi kandidaturo Slavena Kovačevića za člana Predsedstva Bosne in Hercegovine, na koncu pa predstavil tudi svoja pričakovanja od prihajajočih splošnih volitev oktobra.

Kako bi ocenili aktualno politično situacijo v Bosni in Hercegovini?

Lazović: Politična situacija je zapletena s tendenco nadaljnjega zapletanja. Bosna in Hercegovina se že dolgo sooča z rušilnimi politikami, ki onemogočajo učinkovitejše delovanje državnih institucij, pot Bosne in Hercegovine proti EU pa skrešejo v slepo ulico.

Dejavnosti vladajočih strank SNSD in HDZ, oziroma tandema Dodik-Čović, so usmerjene v blokade in ustavljanje sprejemanja reformnih zakonov, predstavniki Trojke pa se trudijo v javnosti ustvariti sliko o nekakšnem napredku.

Prava slika pa je, da vladajoče stranke na državni ravni bolj posnemajo kot opravljajo učinkovito oblast. Skozi težko in bremenitno obdobje, s sedanjimi etničnimi politikami pa je naša prihodnost popolnoma negotova.

Je in v kolikšni meri je po vašem mnenju ogrožen mir v Bosni in Hercegovini in regiji? Kdo so za to glavni krivci?

Lazović: Na žalost se naša regija še vedno sooča s politikami, ki so ustvarile razpad bivše Jugoslavije. Sence tega razpada še vedno lebdejo nad Bosno in Hercegovino in Črno goro.

Mitološki cilji ustvarjanja, nekoč "velike Srbije", danes pa "srbskega sveta" se prepletajo skozi politiko Aleksandra Vučića in njegovih podanikov - v BiH Milorada Dodika, v Črni gori pa Andrije Mandića.

Dokler se ta politika dokončno ne porazi in ne spremeni, ne bo stabilnosti ne v Bosni in Hercegovini, ne v regiji.

Vendar pa sem prepričan, ne glede na odprte secesionistične grožnje Milorada Dodika, da mir ne bo ogrožen. Po Daytonskem sporazumu je NATO zadolžen za varovanje miru v BiH, morebiten poskus ogrožanja miru skozi secesijo Republike Srbske pa bi privedel do kratkotrajne nestabilnosti in izginotja Republike Srbske.

Kaj je ustrezen odgovor na politike, ki bi uničile našo državo? Na žalost ni te kritične politične mase, ki bi se zbrala okoli najpomembnejšega vprašanja - naše države.

Lazović: Večkrat sem v javnosti govoril o nujni potrebi, da se na odprte napade na našo državo, tako od zunaj kot od znotraj, morajo zbrati prodržavne politične sile, tako pozicija kot opozicija, pod državno zastavo in z enotnim glasom poslati močno sporočilo, v katerem bodo poleg evroatlantskih integracij jasno izpostavljeni politični cilji - obramba BiH kot nedeljive, multietnične in sekularne države ter njena izgradnja kot države polnih človekovih pravic in svoboščin na celotnem ozemlju.

Takšno sporočilo poslati v Bruselj, Washington, pa tudi našim sosedom v Beograd in Zagreb.

Izkušnje mi govorijo, da mednarodna skupnost, predvsem Amerika, ceni in sprejema močne politične sile, ki vedo, kaj hočejo in kaj je njihov cilj. Čas, v katerem smo z pravom verjeli v pravico in upali na apriorno podporo mednarodne skupnosti, je potekel.

Zdi se, da je propotovala tako evropska kot tudi Nata pot in da do konca tega mandata aktualna oblast ne bo več ničesar storila. Kako to komentirate?

Lazović: Naša pot v EU in NATO ni propadla, je pa ustavljena. To leto bo minilo v političnih previranjih, prepirih in predvolilnih modrovanjih, ker bo ta populistična tekma za strankarska vodstva pomembnejša od sprejemanja potrebnih reformnih zakonov in pospeševanja naše poti v EU in NATO.

Kako gledate na pogovore o novi preureditvi Bosne in Hercegovine, oziroma nekem Daytonu 2? Koliko je to realno in možno, in kaj bi to prineslo Bosni in Hercegovini?

Lazović: Po tridesetletni uporabi daytonskega Ustava je končno prišel čas za njegovo spremembo. S takšnimi ustavnimi rešitvami ne moremo vstopiti ne v EU, ne v NATO.

Naš Ustav prekipeva od diskriminacijskih določb, s katerimi so ogrožene človekove pravice. Daytonski Ustav afimira etnične kolektive, individualne pravice pa diskriminira in postavlja v neravnopraven položaj.

Daytonski mirovni sporazum je bil dovolj, da ustavi vojno, ne pa da zgradi stabilno BiH. Za gradnjo učinkovite, demokratične, pravične in evropske BiH je potrebna državljanska armatura. To pa pomeni, da je treba v Ustav BiH vgraditi vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. S tem bi se odpravile etnične politike in etnične delitve, pa tudi grožnje secesije in želje po tretjem entitetu.

Verjamem, da bi implementacija sodb Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga odpravila razmišljanja o potrebi sklica nove konference tipa Dayton 2.

Kako gledate na kandidaturo Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda?

Lazović: Politična stranka Demokratska fronta (DF) je prva izpostavila kandidaturo Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH. Njegova kandidatura je povzročila različne reakcije - od podpore državljanov do pričakovane kritike iz vrst strank s hrvaškim predznakom.

Slavenova kandidatura je legitimna in legalna. Je izraz boja za gradnjo BiH kot države polnih človekovih pravic in svoboščin na celotnem območju. Hkrati se upira etničnim volilnim enotam in etničnemu inženiringu, ki nas vodi v ustvarjanje etničnih kletk, v katerih se dušijo in izgubljajo individualne pravice, BiH pa predstavljajo kot nedoraslo in nezrelo državo za vstop v evropsko družino demokratičnih držav.

Slaven bo imel podporo vseh tistih državljanov, ki želijo Bosno in Hercegovino kot državo vseh njenih državljanov.

Kakšna so na splošno vaša pričakovanja od prihajajočih splošnih volitev?

Lazović: Do oktobrskih volitev je še dolgo. Naša politična scena je konstantno podvržena spremembam. Populizem in etnične manipulacije s širjenjem strahu drug od drugega bodo verjetno prevladovali na politični sceni. V takšnem vzdušju državljanskim opcijam ne bo lahko.

Kot bi rekel Meša Selimović: "Ljudje se vedno lažje prepričajo za zlo in sovraštvo, kot za dobro in ljubezen."

Kljub temu želim verjeti, da so naši ljudje dovolj dolgo trpeli tako zlo kot krivico, in da bodo oktobra izbirali tiste opcije, ki zagovarjajo ljubezen in dobro med ljudmi.

Kot socialdemokrat in član DF-ja si seveda želim dober rezultat državljanske opcije.

Pričakujem, da se bo po volitvah oblikovala oblast iz strank, katerih prioritetna naloga bo boj za stabilno, pravično in evropsko Bosno in Hercegovino, proti etničnim delitvam, kriminalu in korupciji.