Kam bo šel Murphyjev politični vrtec naprej: sta Konaković in Trojka zavestno ustvarila krizo v interesu Čovića in HDZ-ja!?

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Dragan Čović in Milorad Dodik sta danes blizu Mostarja potrdila partnerstvo, ki je nesporno že vrsto let. Z utrditvijo davno zvezanih strankarskih zastav in bližnjih političnih stališč sta Čović in Dodik poslala jasno sporočilo, da iz državne oblasti Bosne in Hercegovine ne bo mogoče izločiti ne HDZ ne SNSD.

Današnje kosilo “Pri Cigi” je demistificiralo politično nezrelost perjanic projekta Trojka, razen če niso zavestno šli v produciranje umetne krize, kar ni nemogoče.

Elmedin Konaković je zadnje dni skakal z malih in velikih ekranov, nam je iz studiev in s tiskovnih konferenc razlagal, kako Trojka z radirko briše Dodika, kako imajo strategijo, da ga preprečijo pri blokiranju države, kako jima bo pri celotni zgodbi pomagala vodilna evropska politika, ki jima bo osebno pojasnil, da je Dodik ovira na evropski poti Bosne in Hercegovine.

Tudi Sabina Ćudić se je občasno pojavljala in pošiljala sporočila, da je konec in da so oni (Trojka) pripravljeni obrniti zgodbo v drugo smer.

Toda Konaković ni uspel niti prijaviti se na evropske destinacije, Dodik je s enim kosilom pokazal, da politični vrtec Michaela Murphyja nima zrna politične modrosti.

Radirko Elmedina Konakovića so za sladico pojedli partnerji, ki so še enkrat pokazali, da politični nedonošenčki nimajo niti minimuma zavedanja, s kom imajo opravka. Slavodobitno je Dodik po srečanju izjavil: “Naj se Bošnjaki tam dogovorijo”.

Vendar pa se tudi Bošnjaki nimajo česa dogovarjati, saj so SDA, DF in Stranka za BiH jasni, da ne bodo vstopili v državno oblast.

Po vsem je jasno, da bo do leta 2026 oblast Bosne in Hercegovine še naprej sestavljala Trojka (SDP, NiP, NS), HDZ in SNSD. Iz tega sledi, da je kriza, ki je državo pripeljala do blokade, prvič proizvedena v Sarajevu, natančneje v vrtcu odhajajočega ameriškega veleposlanika.

Edina dilema v celotni zgodbi se nanaša na to, ali je bila kriza ustvarjena nepremišljeno iz neznanja ali z predumišljajem in namenom.

Med političnimi dogodki, ki so zaznamovali zadnji kvartal leta 2024, izstopa sprejetje Zakona o Južni interkonekciji na ravni entitete Federacije BiH, po čemer so se žarometi ameriške administracije, domače javnosti in Zagreba usmerili na Svet ministrov in Borjano Krišto.

Če sodimo po tem, je kriza najbolj ustrezala Draganu Čoviću in HDZ-ju, ki sta imela dovolj prostora za pridobivanje časa, glede na to, da sta energetski projekt dvignila na raven etnonacionalnega vitalnega interesa, da bi prevzela upravljanje projekta.

Dom narod je Zakon o Južni interkonekciji sprejel 16. januarja in po tem je povsem potihnila zgodba o interesu, ki je bil razglašen za nacionalnega ne le Bosne in Hercegovine, temveč tudi Združenih držav Amerike. Da bi se potek projekta nadaljeval, je nujno, da Svet ministrov in Predsedstvo pripravita in odobrita meddržavni sporazum, ter da ga nato podpisata s Hrvaško.

Vendar pa je očitno, da je kriza odvrnila pozornost od projekta, zaradi katerega je veleposlanik Murphy vstopil v Parlament Federacije, da bi se z opozicijo dogovoril o sprejetju zakona, ki ga pozicija ni želela sprejeti.

Zanimivo je, da je v dneh, ko je klub Bošnjakov zbral podpise in ko je postalo jasno, da bo Južna interkonekcija sprejeta v Domu narod, začela tudi zgodba Trojke, da bodo izločili Dodika iz oblasti pod izjemo “če bo blokiral evropsko pot”.

Morda je naključje, čeprav v politiki to težko obstaja, saj smo v zadnjih dveh letih videli in se dobro prepričali o pripravljenosti perjanic Trojke na snishodljivost do interesov Hrvaške in obeh HDZ-jev.

Če kdo je pozabil, ga samo kratko spomnimo, da je Elmedin Konaković zavrnil odgovoriti na vprašanje o agresiji Hrvaške na BiH, s tem zanikajoč sodbe mednarodnega sodišča, hkrati pa se je dve leti neprekinjeno izogibal vsakršni konfrontaciji z uradnim Zagrebom.

Celo v zgodbi o brisanju z radirko dozdajšnjih partnerjev nam je Konaković razlagal, kako mu je bil HDZ korekten partner vse čas. A zaradi tega HDZ-ja in njegovega vodje je Konaković celo pretrpel pismo vodje diplomacije ZDA, in to prav v zvezi z blokado Južne interkonekcije.

Konakovićevi in Trojkini ministri so kontinuirano v sodelovanju s HDZ-jem na ravni Federacije zavlačevali zgodbo o Južni interkonekciji, dokler Američanom ni potrpel.

Ali ni potem jasna možnost z visoko stopnjo verjetnosti, da je Konaković v korist svojega partnerja Čovića ustvaril krizo, da bi Južna interkonekcija na dolgi rok ostala v predalih Sveta ministrov.

Če je nasprotno, in če je krizo res proizvedel zaradi evropske poti in namere za brisanje ovire imenovane Dodik, naj odstopi in pokaže, da je pripravljen na tisto žrtev, s katero se reklamira v javnosti. Kajti danes je več kot jasno, da Dodik in Čović ostajata na oblasti, Dodikova sporočilo “naj Konaković rešuje, on je tudi zakuhal” pa nakazuje, da bi epilog zgodbe lahko bil po starem: tresla se je gora, rodil se je miš.

Le Konaković in njegovi partnerji bi morali razumeti, da če bo Trump želel, da bo Južna interkonekcija hitro končana, jo bo Trump tudi dobil. Nič več Murphyja, vrtec se kmalu zapira.