Krišto in HDZ gledata na Bošnjake zviška, Naša stranka pa poskuša profitirati na smrti Halida Bešlića

(Patria) - Bosanskohercegovski velikan Halid Bešlić bo v ponedeljek na pokopališču Bare v Sarajevu našel svoj končni mir.

Vendar politika, tista iz HDZ, ni menila, da bi bilo primerno, da bi 13. oktobra po vsej Bosni in Hercegovini v njegovo čast razglasili dan žalosti.

Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto ni želela uvrstiti pobude ministra za človekove pravice in begunce BiH Sevlida Hurtića na dnevni red seje.

Čeprav še vedno obstaja teoretična možnost, da bo ta odločitev sprejeta jutri, je to težko pričakovati glede na to, da je nedelja. Tako bo dan žalosti obeležen le v večjem bh. entitetu.

Profesor mednarodnih odnosov in geopolitike na Mednarodni univerzi v Sarajevu Jahja Muhasilović meni, da je s takšnim odnosom Krišto in njen HDZ potrdil svoj »orijentalistični« pristop do vsega, kar ima bošnjaško konotacijo, četudi gre za pevce.

- Na splošno gledata tako na Bosno in Hercegovino kot na Bošnjake zviška in sta se izkazala predvsem kot necivilizirana in nekulturna. V preteklosti smo imeli primere, da smo za nekaj, kar se zgodi v sosednji državi, kar je bolj ali manj nepomembno za BiH, pri nas razglašali dneve žalosti.

Vendar vidimo, da HDZ za tisto, kar je pomembno za bosanskohercegovsko, in bi rekel, da tudi bošnjaško kulturo – nima absolutno nobenega razumevanja, in to je aparthejdski pristop, ki ga imajo ne le v politiki in kulturi, ampak na splošno – je dejal Muhasilović v izjavi za Novinsko agencijo Patria (NAP).

Po drugi strani, dodaja sogovornik, je srbska politika tu izpadla veliko bolj vljudna, saj so številni njeni politiki izrazili sožalje ob smrti Halida Bešlića, »čeprav se seveda ne strinjamo z njihovimi politikami.«

- Izpadli so veliko bolj civilizirani, kulturni in vljudni do osebe, ki je regionalnega dosega in je bila sprejemljiva vsem na Zahodnem Balkanu. Pravzaprav sta Borjana Krišto in njen HDZ jasno pokazala, kako se jim gnusi vse, kar je bošnjaško – poudarja Muhasilović.

Ponovil je, da se HDZ-ju gnusi vse, kar ima konotacijo »vzhoda«.

- Mi smo zanje »orjentalci«, čeprav je to daleč od resnice. Po drugi strani je Halid Bešlić osebnost, ki je bila multietnično sprejeta s strani vseh – vsi so ga poslušali in ga imeli radi, in njim je ta nacionalna kohezija glede tega vprašanja v napoto.

Eden od primarnih ciljev in politik HDZ-ja je razbijanje kakršne koli nacionalne kohezije glede katerega koli vprašanja, tudi ko gre za kulturo, v kulturi pa zelo pogosto imamo kohezijo. In HDZ-ju to ni všeč.

Vse, kar krepi Bosno, bosansko identiteto, bosansko kulturo, bodo oni absolutno zavrnili. Stranka, ki je protidržavna, protikulturna, vsekakor – poudarja Muhasilović.

Glede na to, da tudi vlada RS ni sprejela odločitve o razglasitvi dneva žalosti, smo ga vprašali, ali je tu kakšna povezava med HDZ-jem in SNSD-jem.

- Očitno so v SNSD-ju prepoznali, da HDZ ne želi iti v tej smeri, in so ga zato podprli zaradi strateškega zavezništva, ki ga imata srbska in hrvaška politika, in se zelo pogosto trudijo, da ne bi šli drug proti drugemu, razen če morajo. HDZ je tu pravzaprav naložil stališče tako SNSD-ju kot temu entitetu.

HDZ je trenutno najmočnejša stranka v Federaciji in v veliki meri nadzoruje tudi državne institucije. Vendar pa je postal resen dejavnik tudi v entitetu RS, najprej zato, ker sodeluje z opozicijo, drugič, ker ima to strateško zavezništvo z Dodikom, in tretjič, ker je trenutno nezakoniti vršilec dolžnosti predsednika entiteta RS, ki ga je imenoval Dodik – Hrvat. Tako da ima HDZ tudi tam težo, ni, da je nima.

In on je naložil ta en orientalsko negativen pristop, ga dobesedno vsilil srbski politiki, ki ga zdaj sledi – je jasen Muhasilović.

Prva, ki je v Bosni in Hercegovini sprejela odločitev o dnevu žalosti po smrti Halida Bešlića, je bila vlada Kantona Sarajevo, na predlog Nihada Uke, s čimer je premier KS razlastil državo.

- To je res, on je tu preskočil protokol. In razlog, zakaj je Uk to storil, ni zato, ker je ljubitelj narodne glasbe, ampak zato, ker se to populistično izplača, saj zdaj določeni kulturni delavci in tudi politiki okoli Naše stranke poskušajo politično profitirati na smrti Halida Bešlića, saj so videli, kako priljubljen je bil pri našem narodu.

Naj samo spomnim, da je nekdanji predsednik njihove stranke dejal, da so se v vojni borili proti ljudem, ki poslušajo narodno glasbo, in da so zdaj prišli na oblast, domnevno fina mestna raje, na drugi strani pa nekateri primitivci, ki poslušajo tovrstno glasbo.

In tu so izpadli hinavski, kot da se borijo proti taki kulturi, zdaj pa poskušajo politično pridobiti na smrti enega naših največjih pevcev – poudarja Muhasilović.

Dodaja, da je eden od primarnih ciljev HDZ-ja destruktivna politika do BiH, dokler jim ne bo v celoti ugodeno glede volilnega zakona v zvezi z izvolitvijo člana predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda.

- In potem delajo vse, da bi nenehno dvigovali temperaturo in pritiskali na drugo stran, da bi jim ugodili. Vendar pa je Borjana Krišto le navadna ikebana oziroma hologram Dragana Čovića, ki je spet nekakšen hologram Zagreba.

Pravzaprav gre za politiko Zagreba – Zagreb je tisti, ki vodi destruktivno politiko prek HDZ-ja v Bosni in Hercegovini. In Borjana Krišto je le instrument te politike – zaključuje Muhasilović v pogovoru za NAP.

(D.K.)