Kos o Dodiku, a ne o HDZ-u: Ali Bruselj BiH potiska proti ciprskemu scenariju?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Obisk evropske komisarke za širitev Marte Kos v Sarajevu je prinesel vrsto pričakovanih sporočil o pomenu evropske poti Bosne in Hercegovine. Verjetno tudi ptice na veji vedo, da je pot BiH v Evropsko unijo nekaj, s čimer ni dilem, ali pa jih je?

Poudarjena je bila nujnost spoštovanja Ustavnega sodišča BiH, Centralne volilne komisije in nadaljevanje reform, medtem ko je kot glavni dejavnik motenj ponovno označen politični establišment Republike srbske in Milorad Dodik. Takšen pristop pa odpira vprašanje, zakaj se v Bruslju vztrajno obravnava druga stran istega destruktivnega političnega trikotnika HDZ BiH?

Namreč, HDZ ne samo da nenehno blokira reformne procese, ampak je tudi ključna opora Dodiku v državnih institucijah.

Predsednica vlade Borjana Krišto z manipulacijami preprečuje imenovanje ministra za varnost BiH, sklicujoč se na 'neobstoječe politične dogovore'. Ona se, kot je sama dejala, drži podpisanega koalicijskega sporazuma, po katerem ta položaj pripada SNSD. V praksi pa HDZ dela vse, da bi vsi kadri SNSD-ja ostali na položajih. Trojka (SDP, NS in NiP) še vedno verjame v kompromis in nima moči, da svoje zahteve odločno postavi pred HDZ BiH. Razumljivo je, da to počnejo predvsem zaradi vlade Federacije.

Evropska komisarka Kos upravičeno opozarja na secesionistične poteze iz Banje Luke, a hkrati zanemarja dejstvo, da prav HDZ z nadzorom mehanizmov v Federaciji BiH in na državni ravni omogoča SNSD-ju, da obstane in da se njegovi kadri ne morejo zamenjati. Takšna selektivna kritika daje vtis, da se Bruselj zavestno ali nezavedno strinja s politiko Zagreba, ki ima preko HDZ-ja odločilen vpliv na evropsko pot BiH.

Ignoriranje destruktivnega delovanja HDZ-ja je nevarno iz najmanj dveh razlogov. Prvič, ker se pošilja sporočilo, da so evropske institucije pripravljene tolerirati blokade, ki prihajajo iz Federacije, dokler se kritika usmerja proti Banji Luki.

Drugič, ker takšen pristop ustvarja realen strah pred tako imenovano "ciprizacijo" Bosne in Hercegovine, scenarijem, v katerem bi Republika srbska, izolirana zaradi secesionistične politike, ostala zunaj evropske poti, medtem ko bi Federacija, pod dominacijo HDZ-ja in ob odprti podpori Zagreba, nadaljevala pot proti EU.

Na takšno možnost je že prej 'opozarjal' tudi minister za zunanje zadeve BiH Elmedin Konaković, izjave Marte Kos pa poglabljajo ta strah.

Prav nasprotno, selektivno poimenovanje problemov brez soočenja z vlogo HDZ-ja in njegovega zavezništva z Dodikom dodatno povečuje dvom, da bi EU lahko uporabila model s Cipra – integrirala en del države, drugega pa pustila v vakuumu politične izolacije.

Če želi Bruselj resnično evropsko Bosno in Hercegovino, potem mora prenehati zapirati oči pred destruktivnim delovanjem vseh akterjev, ne le Milorada Dodika in SNSD-ja.

V nasprotnem primeru bo evropska perspektiva BiH ostala ne le upočasnjena, ampak tudi globoko fragmentirana, kar bo za državljane pomenilo še en krog čakanja in še en zgodovinski zgrešen poskus.