Konaković ponovno v poročilu State Departmenta: Vodja NiP-a je želel, da javni servisi delujejo po nareku oblasti!

(Patria) - State Department je sinoči pozno objavil poročilo o stanju človekovih pravic v Bosni in Hercegovini za leto 2024. Bosansko-hercegovski mediji, ki so povzeli dele tega poročila, so se večinoma osredotočili na del o Miloradu Dodiku, medtem ko so večinoma ignorirali zgodbo o sebi – o svobodi medijev v Bosni in Hercegovini.

„Cenzura s strani vlad, vojske, obveščevalnih ali policijskih sil, kriminalnih skupin ali oboroženih ekstremističnih ali uporniških skupin“, je poglavje, v katerem poročilo State Departmenta ostro obtožuje aktualno oblast, ki jo vodijo SNSD, Trojka in HDZ BiH, za pritiske in napade na medije, poroča Patria.

„Pojavili so se primeri, ko so javni uslužbenci ovirali delo novinarjev. Nekateri mediji so poročali, da so bili izpostavljeni finančnim in političnim pritiskom s strani politikov in političnih strank glede uredniških odločitev in vsebine medijskih hiš, ter trdili, da so davčne oblasti izvajale neupravičene revizije, da bi jih kaznovale zaradi neupoštevanja predpisov. Aktivisti so domnevali, da so te oblasti delovale po naročilu vladajočih političnih strank, pri čemer so uporabljale revizije in obtožbe o utaji davkov za zastraševanje in cenzuro medijev“, piše v poročilu.

Dodaja se: „Februarja je Združenje BH novinarjev (BHN) obsodilo izjave zunanjega ministra BiH in vodje stranke Narod i pravda Elmedina Konakovića. Konaković je na novinarski konferenci namignil, da bi javni oddajniki v BiH in Federaciji – FTV in BHRT – lahko rešili svoje dolgoročne finančne težave, če bi uprava oddajnikov „delovala po nareku“ politik vladajoče koalicije. Nevladne organizacije, ki spremljajo svobodo medijev, so to izjavo ocenile kot priznanje namere po političnem vplivanju na medijsko okolje. „Free Media Help Line“ je to zabeležil kot primer političnega pritiska na medije“, poudarja poročilo State Departmenta, piše Patria.

Nadalje se ukvarjajo tudi z RAK-om: „Regulatorna agencija za komunikacije (RAK), ki ureja trg avdiovizualnih medijev, ni imela popolne finančne in politične neodvisnosti. Lokalni analitiki so še naprej opozarjali, da generalni direktor RAK-a deluje pod političnim vplivom. Mandat Sveta RAK-a se je iztekel konec leta 2017, imenovanje naslednika pa je bilo do konca leta še vedno v čakanju. Mandat generalnega direktorja RAK-a se je iztekel julija, ta položaj pa je bil do konca leta še vedno prost. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev, so opozorile, da je položaj generalnega direktorja RAK-a podvržen znatnemu političnemu pritisku“.

„Več političnih strank in državnih institucij je poskušalo vplivati na uredniške politike in medijske vsebine s pravnimi in finančnimi ukrepi ter neposrednimi političnimi pritiski. Posledično so nekateri mediji izvajali samocenzuro. Državne institucije so omejevale dostop do informacij o primerih korupcije, ki so vključevali domnevno zlorabo javnih sredstev in tujih naložb. Oblasti na vseh ravneh so dosledno zavračale objavo informacij v zvezi s koncesijskimi pogodbami in sporazumi s tujimi vlagatelji, zlasti s podjetji, povezanimi z Ljudsko republiko Kitajsko, v njeni lasti ali pod njenim nadzorom.

Transparency International BiH je v več primerih sprožil pravne postopke, vendar je poročal, da so oblasti zavrnile popolno objavo vsebine določenih pogodb, tudi ko jih je sodišče k temu zavezalo“, piše v poročilu.
Navaja se tudi, da so „mediji, kritični do vladajočih strank, trdili, da imajo težave pri pridobivanju nekaterih poslovnih pogodb, zlasti od oglaševalcev“.

„Glede na nevladne organizacije, ki se osredotočajo na svobodo medijev, je Zakon o svobodi dostopa do informacij, sprejet avgusta 2023, omejil dostop do informacij javnega pomena zaradi dolgega seznama izjem, ki jih lahko javne oblasti uporabijo za zavrnitev objave podatkov, s čimer so uvedene nove ovire za novinarje in oslabljena transparentnost. Novi zakon ni predvidel neodvisnega organa za nadzor izvajanja zakona, s čimer je bil oslabljen dostop do javnih informacij. BHJA je poročal, da je Ministrstvo za pravosodje BiH v veliki meri ignoriralo komentarje in priporočila Evropske komisije o vzpostavitvi novega neodvisnega organa za nadzor izvajanja zakona“, je bilo rečeno v delu poročila o stanju človekovih pravic v BiH za lansko leto v Bosni in Hercegovini.

Spomnimo, Konaković se je že leta 2020 znašel v poročilu State Departmenta, vendar v poglavju, ki se nanaša na verske svoboščine, zaradi izjave, da mu ni problem, da ena sarajevska šola nosi ime po Mustafi Busuladžiću.

Dejstvo je tudi, da je bilo poročilo objavljeno le dan po srečanju Trojke (v kateri je Konakovićev NiP ena tretjina) s predstavniki držav Kvinta, v katerih imajo ZDA eno ključnih vlog.