Komšić za NAP: Varnostne ocene dobivam le, ko jih zahtevam, propagando proti BiH bolj kot institucije zatirajo novinarji

Pogovarjala: A. Čorbo-Zećo

V času, ko Bosna in Hercegovina preživlja novo fazo političnih previranj, groženj destabilizaciji in vse glasnejših pozivov k delitvam, smo se pogovarjali s predsedujočim Predsedstvu BiH Željkom Komšićem.

V intervjuju za novinarsko agencijo Patria Komšić govori o aktualni varnostni situaciji v državi, zmogljivostih domačih institucij za odziv na potencialne izzive, vlogi mednarodne skupnosti, grožnjah hibridne vojne, pa tudi o konkretnih ukrepih, ki jih lahko Predsedstvo BiH sprejme za zaščito državljanov in ohranitev stabilnosti države.

Gospod Komšić, kako ocenjujete trenutno varnostno situacijo v Bosni in Hercegovini, še posebej v kontekstu političnih napetosti in stalnih groženj destabilizaciji države?

Komšić: Trenutna varnostna situacija je na zadovoljivem nivoju. Politične napetosti so nekaj, kar je imanentno postdejtonski Bosni in Hercegovini. Spreminja se le njihov intenzitet. Včasih so manj izražene, včasih bolj.

To je nekako tudi logično glede na to, da vojna nikoli ni bila končana, ampak je bila preprosto prekinjena. Bosna in Hercegovina je nadaljevala svoje obstajanje, s spremenjeno notranjo ureditvijo.

Osnovni cilj, ohranitev BiH kot države, je bil takrat izpolnjen, vendar je ostalo veliko problemov. Tistim, ki so to že počeli v sodelovanju s sosedi, je bila prepuščena možnost spodkopavanja države. Njihova moč pa s časom slabi.

Od tod se tudi pojačuje agresivna retorika. Prav ti številni poskusi mirnega uničenja BiH pričajo o izgubi moči tistih, ki želijo BiH uničiti, saj bi, če bi bili močni, kot želijo prikazati, manj govorili in grozili, več pa bi nasilno poskušali doseči svoje cilje. Zato je v našem interesu, v interesu večine državljanov BiH, ohranitev miru. Bolj ko traja mir, šibkejši bodo dejavniki destrukcije in destabilizacije.

Včeraj smo lahko videli podatek, da entiteta, v kateri se grozi z destabilizacijo, pobira trikrat manj davkov kot federalni entitet. In to je dober pokazatelj razmerja moči.

Menite, da so domače varnostne institucije dovolj močne in usklajene, da se odzovejo na potencialne izzive? Vse bolj je verjetno, da tega niso zmožne – v kakšni meri in ali sploh lahko računamo na mednarodno skupnost?

Komšić: Po izkušnjah iz devetdesetih sem nagnjen k temu, da rečem, da nikakor ne moremo niti smemo računati na mednarodno skupnost. Predvsem se moramo, in to v zadnjem času pogosto ponavljam, opreti nase. Moramo začeti krepiti lastne obrambne zmogljivosti in sredstva za obrambo, to je primarno, ker brez tega smo izpostavljeni vsaki vrsti napada.

Seveda, mednarodna skupnost je širok pojem. Tam so tako prijatelji kot sovražniki.

Naša naloga je, da z izkoriščanjem odprtih vrat prijateljskih držav to izkoristimo, da bi s sodelovanjem z njimi okrepili svoje zmogljivosti.

Kako resno tveganje za varnost BiH in njeno evroatlantsko pot predstavljajo grožnje hibridne vojne, kot so dezinformacije, propaganda in zunanji vpliv?

Komšić: To je predvsem vprašanje za naše varnostne agencije. Mislim, da bi državljane morali pogosteje obveščati o tem, pa tudi izobraževati. Vsak navaden državljan je priča številnim vsebinam, še posebej na družbenih omrežjih in spletnih platformah, ki so usmerjene proti državi Bosni in Hercegovini, njenim institucijam in sami njeni biti.

Nisem prepričan, da se kot država organizirano upiramo temu. Zdi se mi, da propagando proti državi, dezinformacije in podobno bolj poskušajo zatirati novinarji in odgovorni posamezniki kot institucije, ki so za to zadolžene, kar spada v sfero naše "borbe v supergah".

Čas je, da končno izstopimo iz superg, in se tudi v tem smislu boja proti propagandi in dezinformacijam začnemo braniti v uniformah. In zaradi evroatlantske poti, ki jo omenjate, a veliko bolj zaradi nas samih tukaj in naše države. Tveganja hibridne vojne na evroatlantski poti niso le naša, ampak tudi skrb naših evroatlantskih partnerjev. Toda skrb za varnost in stabilnost Bosne in Hercegovine je samo naša.

Katere konkretne ukrepe lahko in mora Predsedstvo BiH sprejeti v prihodnjem obdobju, da bi zagotovilo stabilnost in zaščito državljanov pred političnimi in varnostnimi krizami?

Komšić: Predsedstvu Bosne in Hercegovine so neposredno podrejene Oborožene sile Bosne in Hercegovine. Na eni od zadnjih sej smo namenili dodatna sredstva za OSBiH, kar ni dovolj, je pa vsekakor korak naprej. To je eden od konkretnih ukrepov, glede na to, da so v primeru eskalacije Oborožene sile Bosne in Hercegovine edine, ki imajo legalnost in legitimnost, da vse varnostne agencije v BiH vzpostavijo pod svoj nadzor.

Zaradi kompleksnosti celotnih razmer in načina sprejemanja odločitev je težko vedno znova sprejemati nove ukrepe. Vendar pa je Bosna in Hercegovina kot država sprejela vse potrebne odločitve in dokumente, iz katerih je jasno, kaj vse je treba storiti, da bi se zagotovila stabilnost države. To so dokumenti, kot so Pregled obrambe, Program reform, ki jih je treba do konca uresničiti, šele nato sprejemati nove ukrepe na podlagi novega stanja.

So varnostne agencije kdaj Predsedstvu BiH predložile oceno varnostne situacije in ali je bila ta zahtevana, če niso izpolnile zakonske obveznosti?

Komšić: Kot član Predsedstva BiH lahko rečem, da sem te ocene dobil v zadevah in primerih, za katere sem izrazil interes.