Komisija kot alibi: Se bo nova preiskava pravosodja končala kot prejšnje?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Komisija za boj proti korupciji Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH bo v sredo obravnavala pobudo za začetek postopka oblikovanja nove preiskovalne komisije o stanju v pravosodju.

Ta pobuda prihaja v času, ko je javnost priča novim aferam in resnim obtožbam, ki se nanašajo na integriteto in neodvisnost vodilnih ljudi v pravosodnih institucijah, vključno z aktualnim glavnim tožilcem Milankom Kajganićem. Zdi se, da je vse prepozno in počasno!

V obrazložitvi pobude je navedeno, da so zadnji primeri dodatno uničili zaupanje državljanov v pravosodni sistem, poglobili dvome o političnih in interesnih vplivih ter razkrili slabosti mehanizmov odgovornosti in notranje kontrole. Takšno stanje, opozarjajo, ni le notranji institucionalni problem, temveč tudi neposredna ovira na evropski poti Bosne in Hercegovine.

Spet smo odkrili toplo vodo!

Ni sporno, da je parlamentarni nadzor nad pravosodjem legitimen in potreben. Ni sporno niti, da je reforma pravosodja ena ključnih prednostnih nalog na evropski poti, vključno s sprejetjem novega zakona o VSTV, ki bi moral zagotoviti večjo neodvisnost, preglednost in odgovornost nosilcev pravosodnih funkcij. Toda izkušnje nas učijo, da v Bosni in Hercegovini oblikovanje komisij pogosto postane nadomestilo za resnično delovanje.

Ko sistem ne želi ali ne zna rešiti problema, oblikuje komisijo. Ko izostane politična odgovornost, organizira zaslišanje. Tako je tudi nekdanja glavna tožilka Gordana Tadić šla skozi parlamentarna zaslišanja, po katerih je javnost dobila veliko retorike in malo bistvenih sprememb. Knjigo smo, se zdi, že brali in njen konec poznamo.

Bosna in Hercegovina potrebuje veliko več kot le še eno komisijo. Potrebuje politično voljo za izvajanje zakonov, za vzpostavitev jasnih mehanizmov odgovornosti in za prekinitev prakse selektivne pravice. Brez tega vsaka nova preiskovalna komisija tvega, da postane le še en institucionalni ventil za pomirjanje javnosti, ne pa orodje za globinsko reformo. BiH potrebuje pravosodje, ki ne bo delovalo na zgodovinskem revizionizmu, potrebuje pravosodje, ki ugotavlja resnico, ne pa s posredovanjem montiranih obtožnic pomaga političnim veljakom.

Če želi Parlamentarna skupščina BiH resnično pokazati, da je kos trenutku, potem mora imeti nova komisija jasen mandat, natančne roke in zavezujoče sklepe, ki bodo rezultirali v konkretnih spremembah zakonov in praksi odgovornosti.

Težko je to pričakovati, če vemo tudi, da so poročila o delu Tožilstva BiH padala pred Parlamentom, brez kakršnih koli posledic za vodilne ljudi Tožilstva.

Zato se bojim, da bomo še enkrat potrdili, da je v tej državi lažje oblikovati komisije kot bistveno delati.

Evropska pot Bosne in Hercegovine ne bo odvisna od števila opravljenih sej in zaslišanj, temveč od resničnih, merljivih sprememb v vladavini prava. In to je naloga, ki je nobena komisija sama po sebi ne more dokončati.