Koliko bo HDZ čakal, dok 'spengavanje' ne prisili Nikšića, da popusti?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Politična scena Federacije BiH v zadnjih mesecih kaže eno zelo jasno, a neprijetno resnico, formalni premier Nermin Nikšić kljub svojemu položaju nima dejanskega nadzora nad vlado. Medtem ko on izjavlja stališča, daje pojasnila in “načelno” zavrača glasovanje za fiskalne dokumente, se ključne odločitve dejansko sprejemajo iz sence, prek HDZ-a BiH in resorjev, ki jih nadzoruje.

Najnovejši primer je Nikšićevo zavračanje sodelovanja pri delu Fiskalnega sveta BiH, dokler Ustavno sodišče BiH ne odloči o zakonitosti vlade RS. Ostro ga je napadla Borjana Krišto, predsedujoča Sveta ministrov BiH.

Premier trdi, da s svojim stališčem ščiti pravni okvir in fiskalno disciplino ter da čaka odločitev Ustavnega sodišča glede zakonitosti vlade RS. Vendar, opozarjamo, vzporedno njegov minister za pravosodje Vedran Škobić, kadrovnik HDZ-a, pogaja z vlado RS in kaže “pomen dialoga” s tistimi, ki jih Nikšić šteje za nelegitimne!? Tu se jasno vidi neskladje med izjavami in dejanskimi procesi: Nikšić govori, HDZ odloča.

Stanje postaja še jasnejše v kontekstu aktualnih afer, vključno s primerom “Spengavanje”. Čeprav je vpletenih veliko akterjev, se premier formalno ne omenja v preiskavi, ki jo vodi POSKOK pod Hrvojem Čabrajićem, domnevno blizu HDZ-u. To odpira vprašanje, zakaj HDZ ščiti Nikšića? Odgovor je očiten: potrebujejo ga kot premierja, ki daje legitimnost vladi, medtem ko dejansko moč držijo prek svojih kadrov in resorjev.

In konca te afere ni videti. Novinar Avdo Avdić je za jutri, 11. januarja, napovedal objavo novih sporočil, v katerih naj bi bilo, kot je napovedano, razvidno, kako je federalni premier Nikšić uporabil FUP, da je zrušil vlado Tuzlanskega kantona, ter kako Nikšićev prijatelj in poslovni partner premierjevega brata in sina izvlači milijone evrov iz Autocesta FBiH in jih prenaša v Zagreb.

In prav v kontekstu afere 'spengavanje' je treba opazovati Nikšićevo politiko.

Kajti formalna načelnost, javne izjave, včasih celo kritike na račun kadrov HDZ-a, Nikšića nikoli niso pripeljale do dejanskega nadzora nad vlado.

Doslednost? Skorajda nobena. Medtem ko Nikšić zavrača glasovanje za fiskalne okvire, HDZ manipulira s proračunom in ključnimi odločitvami ter usmerja vire in pogajanja v svoje interese.

Koliko časa bo Nikšić potreboval, da si premisli glede “glasa, ki ga pričakuje HDZ”? Težko je natančno reči, vendar izkušnje kažejo, da kadar politika “iz sence” zahteva usklajevanje, imajo formalni premierji, kot je Nikšić, le redko moč, da zavrnejo pritisk. Jasno je, da njegova vloga bolj spominja na figuro za medije kot na upravitelja vlade, medtem ko se HDZ in Dragan Čović obnašata kot dejanska arhitekta politike Federacije BiH.

Premier Nikšić lahko zagovarja moralna in proceduralna stališča, kolikor želi, a dokler HDZ nadzoruje resorje, je vlada FBiH v praksi v rokah Čovića in njegovih kadrov. Vprašanje je le trenutek, ko se bo “načelno stališče” Nikšića srečalo z dejansko politično močjo in kako dolgo bo javnost gledala figuro, ki upravlja iz medijev, medtem ko dejanski poteze prihajajo iz sence.