Kdo uživa v apartheidu in diskriminaciji?

Piše: prof. dr. Senadin Lavić, Fakulteta političkih znanosti Univerze v Sarajevu

Vprašanje je boleče. Ali obstaja lahko nekdo, ki obožuje diskriminacijo? Zakaj sta Monika Mijić in Jelena Cvijetić vložili ugovor ali pritožbo na sodbo "Kovačević"? One so "potrdile", da Bosna in Hercegovina pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ni zadovoljna s sodbo v primeru "Kovačević proti BiH". Zahtevajo, da se sodba preizkusi. V imenu koga je bil vložen Zahtevek za preizkus odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru "Kovačević"? Državljanov Bosne in Hercegovine? Ne, nikakor. Mijićeva in Cvijetićeva sta imeli za svojim "zahtevkom" določene politike in one so jih samo izvajale. Te politike ne potrebujejo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Torej, te politike nikoli ne bodo dovolile, da se država BiH približa EU, ne glede na to, kako nam "prvaki in privrženci evropske poti" vsakodnevno izražajo svojo "zavezanost".

Mijićeva in Cvijetićeva sta to "pritožbo" vložili 19. septembra 2023. leta, ko je bil zadnji delovni dan Jelene Cvijetić na položaju agentke BiH pred sodiščem v Strasbourgu. Jelena Cvijetić je bila 12 dni pred vložitvijo pritožbe imenovana za pravobranilko Bosne in Hercegovine s strani aktualne sestave Sveta ministrov BiH. To je bil njen zadnji ukrep proti sodbi, ki prispeva k izboljšanju kakovosti pravnega reda v BiH in ugotavlja, da imajo državljani na vsakem delu države lahko aktivno volilno pravico ne glede na etnično-versko opredelitev.

Evropsko sodišče za človekove pravice iz Strasbourga je zahtevalo izjasnitev o mandatu Monike Mijić in Jelene Cvijetić, potem ko je Slaven Kovačević vložil dopis sodišču, v katerem je ugotovil, da agentki nista v mandatu in da se nahajata v nekem sumljivem stanju, v katerem jima je bil dvakrat podaljšan mandat vršilke dolžnosti (v.d.), ki lahko traja največ tri mesece.

V sodbi "Kovačević" Evropsko sodišče za človekove pravice ugotavlja (razsodi), da je Slavenu Kovačeviću (državljanu Sarajeva z volilno pravico) odvzeta pravica, da voli (glasuje za) kandidata za člana Predsedstva BiH iz bh. entitete "rs", ker je Kovačević zahteval in dobil to možnost, da vsak prebivalec Bosne in Hercegovine mora imeti možnost glasovati za kateregakoli kandidata za Predsedstvo BiH, kot kolektivni organ, ki sprejema odločitve iz svoje pristojnosti, vendar ki se tičejo vseh državljanov Bosne in Hercegovine. Prav tako si predstavljajmo, kako izgleda situacija, v kateri se lahko vrnjenci v "rs" glasujejo izključno za etnične Srbe, kjer se kot kandidati najpogosteje pojavljajo osebe, ki zanikajo sodne primere genocida in vojne zločine. Ali se za tak sistem borijo Mijićeva in njene prijateljice, ki si za vsako ceno prizadevajo povezati etnično pripadnost in aktivno volilno pravico, kar je v sodobnem demokratičnem svetu nepovezano, neskladno in nesprejemljivo? Verjetno bi vsak volivec, ne glede na lastno etnično pripadnost, moral imeti možnost glasovati za kogar hoče, ali nas Mijićeva in podobni želijo prepričati, da je etno-totalitarni sistem sprejemljiv v Evropi? Vendar naša prihodnost ne more biti etnopolitika in zloraba vladavine prava!

Danes nas nekatere nevarne politike poskušajo prepričati, da je "lepo", da državljan iz Trebinja ne more glasovati za nekega kandidata iz Sarajeva za člana Predsedstva BiH! Prav tako državljan iz Tuzle ne more glasovati za nekega kandidata iz Bijeljine! Bosanec se je znašel na udaru identitetnih vojn, hegemonije in osvajanj. Poskušajo ga zmanjšati na praznino in ga okovati v etnično-geografsko obliko, iz katere ni osvoboditve.

Mijićeva in Cvijetićeva nista povedali, v imenu katerih državljanov države BiH zahtevata preizkus sodbe v primeru "Kovačević". Gre za neko parcialno etnično-versko politiko, ki ne priznava BiH kot državo svobodnih in enakopravnih državljanov. Drastično sta izrazili stališča HDZ-ja in SNSD-ja do te sodbe Evropskega sodišča. V javnosti je ostalo nejasno stališče agentke Harise Bavčić, saj ni podpisala "pritožbe", vendar je podprla zahtevo po preizkusu! Njihova naloga je bila, da vržejo "negativno luč" na sodbo, da jo naredijo sporno in sumljivo, da bi se nadaljevala nesmiselna igra etnopolitike proti državljanom BiH.

Obramba etnično-verskega aparthejda in diskriminacije je obramba vojnih "dosežkov" beograjske in zagrebške politike. Vsi tisti, ki danes v Bosni "prodajajo zgodbo" o normalnosti etničnih čred, v katerih se "glasuje za svoje", so zaviralci evropske poti Bosne in Hercegovine. Nekdo bi še naprej držal BiH ujeto v etnoteritorializacijo, za katero stojijo nedela, vojna zločini in genocid. Naša naloga je osvoboditev od vojne vsiljenega stanja in osvoboditev državljanov za življenje v svobodi na vsakem delu države BiH - končati se mora etnična in teritorialna diskriminacija državljanov. Zato nam je pomembna sodba v primeru "Kovačević".

Na koncu, majhen predlog za osvoboditev od etnično-verskih ponižanj - noben človek ne more biti razvrednoten zaradi pripadnosti neki etnični skupini ali zaradi kraja, kjer živi. V družbeno-znanstvenih raziskavah bi bilo nujno razviti lestvico etnofaulizma (ali na kratko: lestvica EF) kot merilni instrument, s katerim bi se "merili" izrazi zanikanja, sovraštva, prezira, podrejanja, žaljenja, blatenja posameznikov in skupin zaradi njihove etnične opredelitve v multietničnih skupnostih. V osnovi teh odnosov je spopad okoli identitete in njenega definiranja, kar se pretvarja v jezikovne izraze in prepoznavne oblike delovanja v praksi, ki je obremenjena s predsodki. Lestvica bi na primer morala meriti več spremenljivk: zanikanje zgodovinsko-politične posebnosti, nepriznavanje identitete (posameznika ali skupine), nepriznavanje imena posameznika ali skupine, posmehovanje verovanjem in izročilom drugega, razvrednotenje tradicije, prisvajanje in odtekanje tujih vrednot, banaliziranje in prisvajanje kulture drugega, javno obrekovanje, zanikanje identitetne posebnosti, ponarejanje zgodovinskih dejstev in tako naprej. V resnici bi služila kot instrument za merjenje antihumani potencialov in groženj ljudem, ki so se znašli na tarči velikodržavnega ekspanzionističnega hegemonizma, na primer, ali kateregakoli drugega hegemonističnega projekta, usmerjenega proti neki skupini ali posameznikom zaradi neke njihove identitetne značilnosti in specifičnosti.

Takrat bi lahko vedeli, v kakšnem diskriminacijskem okolju živimo svoja življenja!