Kdo je Čovićev sarajevski partner za pogreb BiH in demokracije ob obletnici Daytona?

Piše: Rasim Belko

»Ne želimo sprejeti niti najmanjše možnosti, da bi bošnjaški narod ponovno izvolil dva bošnjaška člana Predsedstva BiH.« To je sporočilo predsednika HDZ-ja Dragana Čovića, ki ga je v obraz zasul članom Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru.

Bilo je v prvih dneh junija letos. Dvadeset dni kasneje je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu objavil sklepe, s katerimi de facto razveljavlja prvostopenjsko sodbo v zadevi Kovačević proti BiH.

Je Čović med nagovorom UO PIC-a vedel za izid postopka v Strasbourgu? Glede na ton njegovega sporočila je zelo verjetno, glede na donacije in širokopojasno diplomatsko ofenzivo za zaustavitev odločitve, ki bi lahko spremenila usodo Bosne in Hercegovine in njen politični sistem, ni nemogoče, da so tisti, ki so narekovali sklepe ESLJP, sodelovali s premierjem Hrvaške Andrejem Plenkovićem. Plenković pa je tam za Čovića in to je dvosmerna relacija, usmerjena v uničenje Bosne in Hercegovine.

»Kjer se varujejo kolektivne pravice v Bosni in Hercegovini, to so vam Dom narodov in člani Predsedstva BiH, je treba računati, da se bomo izborili za legitimne predstavnike hrvaškega naroda, ne glede na to, kaj kdo o tem misli. Predstavniki politik, ki jih med drugim jaz in kolegi v tem domu predstavljamo, se bomo izborili za to enakopravnost in legitimno predstavljanje hrvaškega naroda, tako v Domu narodov kot za člane Predsedstva. Ko bo čas in ko se bo ustvarilo politično ozračje, bo to na dnevnem redu po nujnem postopku IN TO BOMO IZGLASOVALI, SEVEDA.«

To je Čovićev nagovor v Domu narodov pred približno 12 dnevi. Iz vsega, kar smo v tem besedilu navedli, in iz dejstva, da je Hrvaška, vsaj za zdaj, uspela v misiji proti odločitvi v zadevi Kovačević, je jasno, da obstaja shema, strategija in da se je začela diplomatska nevihta za uresničitev ciljev, za katere Čović samozavestno pravi: »Ko bo prišel trenutek, bomo tukaj (v Parlamentu BiH) izglasovali.«

V tem kontekstu je treba gledati tudi njegov nedavni obisk v Budimpešti, kjer je s šefom madžarske diplomacije Péterjem Szijjartom razpravljal tudi o temi volilne zakonodaje. Mediji so poročali, da je Čović v luči prihajajoče 30. obletnice Splošnega okvirnega sporazuma za mir, ki bo obeležena konec leta, ministra seznanil z aktualnimi prizadevanji za dosego potrebnih sprememb volilne zakonodaje, da bi se zaščitile ustavno opredeljene pravice Hrvatov in doseglo legitimno predstavljanje.

Iz drugih virov izvemo, da se prav obeleževanje treh desetletij Daytona konec leta obravnava kot slovesno kritje za pripravo in uresničitev načrtov o spremembi volilne zakonodaje in Ustava BiH.

Torej, Čovićeva samozavest, s katero sporoča vsem ostalim, da bodo dobili volilno zakonodajo po meri HDZ-ja, ni politički blef, temveč proizvod realnosti, ki se nam pripravlja.

V diplomatskih krogih, kot smo že pisali, že potekajo resni pogovori o ustavni in politični ureditvi Bosne in Hercegovine, le vprašanje je, kdo, kje, kdaj in s kom pripravlja teren za formalizacijo teh pogovorov.

Čovićevo potovanje v Budimpešto je treba tako gledati kot iskanje podpore za uresničitev tistega, kar se že nekje začrtava in načrtuje. V tej zgodbi je zelo pomembna tudi vloga vodje hrvaške diplomacije Gordana Grlić Radmana, ki je na primer na Kitajskem sogovornike seznanil s potrebo po reševanju volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini.

Kitajska ni toliko vključena v politične procese v BiH, vendar njen vpliv ni majhen, zato je jasno, po kakšni matrici se gibljejo tako Čović in Grlić Radman kot tudi uradni Zagreb.

Glasnost in ton Dragana Čovića, ki ju je mogoče razbrati celo iz transkriptov njegovih govorov in sporočil, nakazujeta, da v Sarajevu obstaja partner, s katerim bodo, kot je dejal, »po nujnem postopku IZGLASOVALI volilno zakonodajo z vgrajenim legitimnim predstavljanjem«.

Detekcija teh partnerjev je ključnega pomena za prihodnost Bosne in Hercegovine. Politični projekt Trojka je od prvega trenutka aktualne državne oblasti in oblasti na ravni Federacije v žepu Dragana Čovića.

Vsi koraki od leta 2022 do danes jasno kažejo, da ta Trojka vodi snishodljivo, podaniško politiko do HDZ-ja in Čovića osebno. Že dolgo je jasno, da politični ideali, načela in politike strank Trojke niso pomembni, ko jim Čović postavi naloge. Skorajda po tistem, ko Dragan pokaže s prstom, oni skočijo.

Ali so potem oni tisti partner za dokončno slovo možnosti, da bo Bosna in Hercegovina nekoč demokratična država? To vprašanje je povsem na mestu, ko vemo, da je vodja diplomacije BiH, ki prihaja iz Trojke, Elmedin Konaković obmolknil na vprašanje o hrvaški agresiji na BiH, večkrat pa je ponovil, da »Bošnjaki ne smejo izbirati predstavnikov Hrvatov«, kar je v popolni meri v skladu z matrici HDZ-ja.

Zato od Trojke, SDP-ja kot dominantne stranke socialdemokratske provenience v tej skupini, pričakujemo, da jasno odgovori, ali so oni partner, ki bo z mednarodno skupnostjo in Čovićem pod zastavo Daytona usmeril tako sedanjost kot prihodnost Bosne in Hercegovine k srednjeveškim vrednotam. V prevodu, k izginotju!